Enajst mest, dvanajst stadionov, deset milijard dolarjev stroškov
Več kot polovico vseh stadionov, ki bodo prihodnje tedne gostili nogometno SP, so zgradili povsem na novo.
Odpri galerijo
Lužniki bodo gostili prvo in zadnjo tekmo prvenstva. FOTO: Denis Tirin/AP
Enajst ruskih mest, dvanajst stadionov s kapaciteto od 35.212 (Stadion Kaliningrad) do 81.000 sedišč (moskovski Lužniki). Sedem objektov je popolnoma novih: Stadion Nižni Novgorod, Volgograd Arena, Rostov Arena, Stadion St. Petersburg, Samara Arena, Mordovia Arena in Stadion Kaliningrad, še trije so bili zgrajeni v minulih petih letih. Le dva imata precej daljšo brado: Stadion Lužniki, ki bo gostil otvoritveni dvoboj med Rusijo in Saudsko Arabijo ter sredi julija en polfinalni obračun in veliki finale, so zgradili leta 1956 in ga začeli obnavljati leta 2013, Jekaterinburg Arena pa je zrasla še tri leta prej, obnovo so končali decembra lani.
Rusija je, podobno kot za objekte za zimske olimpijske igre leta 2014 v Sočiju, tudi za gradnjo in obnovo stadionov za letošnji mondial široko odprla mošnjiček in v ta namen (s preostalo infrastrukturo vred) namenila vrtoglavih deset milijard dolarjev. Rezultat je osupljiv: ducat stadionov, ki spadajo med najmodernejše na svetu s Stadionom Krestovski v St. Petersburgu na čelu, ki – v obliki vesoljskega plovila – velja celo za najdražji kadar koli zgrajen nogometni objekt, saj je po ocenah strokovnjakov požrl kar 1,7 milijarde ameriških zelencev. S kapaciteto 68.134 sedežev je drugi največji – zgolj za Lužniki – in bo gostil tudi en polfinalni dvoboj in mali finale.
Nekaj razvpitosti si je Krestovski pridobil z razkritjem podatka, da ga je v nemogočih delovnih razmerah pomagalo graditi tudi 110 severnokorejskih prisilnih delavcev, tako rekoč sužnjev. Še nekaj drugih stadionov ima zanimive zgodbe. Denimo Fišt v Sočiju, ki je postal šele drugi stadion v zgodovini (po torinskem), ki je gostil tako zimske olimpijske igre kot nogometno SP. Po mnenju večine je med vsemi mondialskimi objekti najatraktivnejša 370 milijonov dolarjev vredna Cosmos Arena v Samari, po vseh najsodobnejših standardih pa je obnovljena nekdanja »podrtija«, zdaj pa z odrezanima visokima tribunama (ki nista pokriti s streho) skrajno nenavadna Jekaterinburg Arena, ki so ji kapaciteto povečali tudi z montažnimi tribunami za obema goloma.
Še drobiž: eno od prizorišč svetovnega prvenstva, moskovska Otkritje Arena, je v minuli sezoni v ligi prvakov gostilo tudi mariborske nogometaše, saj na njem domuje Spartak. Za dodaten dvig temperature so na tem objektu nekaj dni pred začetkom turnirja poskrbele pomanjkljivo oblečene Playboyeve zajčice, ki so imele tam promocijsko snemanje. Na stadionu v St. Peterburgu je v minuli sezoni domače dvoboje v majici Zenita igral tudi slovenski reprezentant Miha Mevlja. Največ težav so imeli z gradnjo privlačne Samara Arene, ki se je nenačrtovano močno zamaknila, dela niso bila končana še niti tri mesece pred začetkom prvenstva.
Stadion Krestovski požrl 1,7 milijarde dolarjev
Rusija je, podobno kot za objekte za zimske olimpijske igre leta 2014 v Sočiju, tudi za gradnjo in obnovo stadionov za letošnji mondial široko odprla mošnjiček in v ta namen (s preostalo infrastrukturo vred) namenila vrtoglavih deset milijard dolarjev. Rezultat je osupljiv: ducat stadionov, ki spadajo med najmodernejše na svetu s Stadionom Krestovski v St. Petersburgu na čelu, ki – v obliki vesoljskega plovila – velja celo za najdražji kadar koli zgrajen nogometni objekt, saj je po ocenah strokovnjakov požrl kar 1,7 milijarde ameriških zelencev. S kapaciteto 68.134 sedežev je drugi največji – zgolj za Lužniki – in bo gostil tudi en polfinalni dvoboj in mali finale.
Vesoljski Krestovski, objekt za 1,7 milijarde dolarjev. FOTO: Dmitrij Lovecki/AP
Sto deset severnokorejskih sužnjev
Nekaj razvpitosti si je Krestovski pridobil z razkritjem podatka, da ga je v nemogočih delovnih razmerah pomagalo graditi tudi 110 severnokorejskih prisilnih delavcev, tako rekoč sužnjev. Še nekaj drugih stadionov ima zanimive zgodbe. Denimo Fišt v Sočiju, ki je postal šele drugi stadion v zgodovini (po torinskem), ki je gostil tako zimske olimpijske igre kot nogometno SP. Po mnenju večine je med vsemi mondialskimi objekti najatraktivnejša 370 milijonov dolarjev vredna Cosmos Arena v Samari, po vseh najsodobnejših standardih pa je obnovljena nekdanja »podrtija«, zdaj pa z odrezanima visokima tribunama (ki nista pokriti s streho) skrajno nenavadna Jekaterinburg Arena, ki so ji kapaciteto povečali tudi z montažnimi tribunami za obema goloma.
Samara Arena je resda sodobna, a so jo zgradili v zadnjem trenutku. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP
Playboyeve zajčice krstile Otkritje Areno
Še drobiž: eno od prizorišč svetovnega prvenstva, moskovska Otkritje Arena, je v minuli sezoni v ligi prvakov gostilo tudi mariborske nogometaše, saj na njem domuje Spartak. Za dodaten dvig temperature so na tem objektu nekaj dni pred začetkom turnirja poskrbele pomanjkljivo oblečene Playboyeve zajčice, ki so imele tam promocijsko snemanje. Na stadionu v St. Peterburgu je v minuli sezoni domače dvoboje v majici Zenita igral tudi slovenski reprezentant Miha Mevlja. Največ težav so imeli z gradnjo privlačne Samara Arene, ki se je nenačrtovano močno zamaknila, dela niso bila končana še niti tri mesece pred začetkom prvenstva.
