Zgodovinska zmaga Slovenije in smola v zadnji sekundi
Na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki 2010 naša reprezentanca blizu uvrstitvi v osmino finala.
Odpri galerijo
Aleksander Radosavljević, strelec gola za zgodovinsko zmago Robert Koren, Milivoje Novaković, Boštjan Cesar in Andraž Kirm med tekmo z Alžirijo. Foto Reuters
Svetovno prvenstvo leta 2010 je bilo zgodovinsko po številnih merilih. Mundial je prvič obiskal črno celino, na vrh sveta pa se je prvič dotlej zavihtela španska reprezentanca z golom Andresa Inieste v 116. minuti finalne tekme z Nizozemsko. Šampionat bo ostal za večne čase zapisan z velikimi črkami tudi v slovenskih nogometnih učbenikih. Slovenija pod vodstvom selektorja Matjaža Keka je namreč osvojila (svoje prve) štiri točke in do zadnjega ostala v igri za napredovanje v osmino finala, kar bi bilo eno večjih presenečenj turnirja.
Tri tekme z Alžirijo, ZDA in Anglijo, ki so jih Kekovi fantje igrali 13., 18. in 23. junija, bi lahko opisali z naslovi, ki so dan po slehernem dvoboju krasili naslovnice Dela. Začelo se je z »Gol kapetana Korena za zgodovinsko zmago«, nadaljevalo s »Škoda, toda točka je velika kot Triglav«, zadnje dejanje bi lahko povzeli z »Po realnem porazu z Anglijo je sledila še športna tragedija«.
Slovenci so bili namreč po prvem kolu na vrhu skupine C, tudi po remiju v drugi tekmi z ZDA – čeprav je bilo po prvem polčasu 2:0 po mojstrskem golu Valterja Birse in lepi akciji Zlatana Ljubijankića – so še vedno vse držali v svojih rokah. Takoj po porazu z Anglijo so zasedali 2. mesto v skupini in pričakovali tekmo osmine finala proti Nemčiji ter obisk mesta Bloemfontein, četrte postaje po Polokwaneju, Johannesburgu in letovišču Port Elizabeth. Na zadnji tekmi Alžirije in ZDA je namreč Slovencem ustrezalo vse razen zmage Američanov. Toda Arabci so v 91. minuti pri rezultatu 0:0 zapravili stoodstotno priložnost za gol, nato pa je Landon Donovan iz nasprotnega napada v zadnjih sekundah tekme zabil gol za težko opisljivo žalost v slovenskem taboru. Matjaž Kek je ponudil priložnost za igro na turnirju 15 nogometašem, ki so bili povečini rojeni leta 1984, njihova povprečna starost pa je bila med najnižjimi na mundialu.
Ob Slovencih in svetovnih prvakih Špancih velja izpostaviti tudi odlično reprezentanco Urugvaja, ki bi si nemara zaslužila finalni nastop še močneje kot Nizozemska. Blestel je predvsem Diego Forlan, ki ga niso prezrli niti navijači. Ti so prek javnega glasovanja na spletni strani Fife izbirali sanjsko moštvo turnirja. Izbrali so naslednjo enajsterico (4-4-2): Casillas (Špa); Ramos, Puyol (Špa), Lahm (Nem), Maicon (Bra); Iniesta, Xavi (Špa), Schweinsteiger (Nem), Sneijder (Niz); Forlan (Uru), Villa (Špa); selektor Vicente del Bosque (Špa).
Tri tekme z Alžirijo, ZDA in Anglijo, ki so jih Kekovi fantje igrali 13., 18. in 23. junija, bi lahko opisali z naslovi, ki so dan po slehernem dvoboju krasili naslovnice Dela. Začelo se je z »Gol kapetana Korena za zgodovinsko zmago«, nadaljevalo s »Škoda, toda točka je velika kot Triglav«, zadnje dejanje bi lahko povzeli z »Po realnem porazu z Anglijo je sledila še športna tragedija«.
Slovenci so bili namreč po prvem kolu na vrhu skupine C, tudi po remiju v drugi tekmi z ZDA – čeprav je bilo po prvem polčasu 2:0 po mojstrskem golu Valterja Birse in lepi akciji Zlatana Ljubijankića – so še vedno vse držali v svojih rokah. Takoj po porazu z Anglijo so zasedali 2. mesto v skupini in pričakovali tekmo osmine finala proti Nemčiji ter obisk mesta Bloemfontein, četrte postaje po Polokwaneju, Johannesburgu in letovišču Port Elizabeth. Na zadnji tekmi Alžirije in ZDA je namreč Slovencem ustrezalo vse razen zmage Američanov. Toda Arabci so v 91. minuti pri rezultatu 0:0 zapravili stoodstotno priložnost za gol, nato pa je Landon Donovan iz nasprotnega napada v zadnjih sekundah tekme zabil gol za težko opisljivo žalost v slovenskem taboru. Matjaž Kek je ponudil priložnost za igro na turnirju 15 nogometašem, ki so bili povečini rojeni leta 1984, njihova povprečna starost pa je bila med najnižjimi na mundialu.
Ob Slovencih in svetovnih prvakih Špancih velja izpostaviti tudi odlično reprezentanco Urugvaja, ki bi si nemara zaslužila finalni nastop še močneje kot Nizozemska. Blestel je predvsem Diego Forlan, ki ga niso prezrli niti navijači. Ti so prek javnega glasovanja na spletni strani Fife izbirali sanjsko moštvo turnirja. Izbrali so naslednjo enajsterico (4-4-2): Casillas (Špa); Ramos, Puyol (Špa), Lahm (Nem), Maicon (Bra); Iniesta, Xavi (Špa), Schweinsteiger (Nem), Sneijder (Niz); Forlan (Uru), Villa (Špa); selektor Vicente del Bosque (Špa).
