Angeli varuhi neprestano na delu

Huda nesreča Julesa Bianchija (Marussia) pred skoraj natanko mesecem dni v Suzuki je pokazala, da je formula 1 – čeprav se je varnost dirkalnikov v zadnjih letih močno izboljšala – še vedno nadvse nevarna. Mladi Francoz se namreč že vse od grozljivega trčenja v delovni stroj na Japonskem bori za življenje; njegovo zdravstveno stanje je še naprej kritično, vendar stabilno.

Po Ayrtonu Senni, ki se je smrtno ponesrečil 1. maja leta 1994 v Imoli, življenja v kraljevskem avtomobilističnem razredu resda ni izgubil noben dirkač več, toda vozniki so kljub temu v svojih bolidih sila ranljivi. Na spletni strani motorsport-magazin.com so se ozrli na najhujše nesreče po tragični smrti legendarnega Brazilca, ki so se k sreči razpletle brez hujših posledic. Zato ostaja upanje, da se bo lahko nekega dne tudi Bianchi prišteval med tiste, ki so jo – glede na vse okoliščine – še dobro odnesli.

Monte Carlo 1994 – Karl Wendlinger: Le 11 dni po smrti Ayrtona Senne se je zgodila naslednja huda nesreča v formuli 1. Karl Wendlinger je na treningu pred VN Monaka pri izhodu iz predora izgubil oblast nad sauberjem in silovito treščil v ograjo. Mladi Avstrijec je več tednov preležal v komi, a je sčasoma okreval in se pičle pol leta pozneje vrnil v najhitrejši »cirkus«.

Adelaide 1995 – Mika Häkkinen: Adelaide bi skorajda postal tragičen kraj za Miko Häkkinena. »Leteči Finec« je na treningu za zadnjo preizkušnjo prvenstva '95 pri visoki hitrosti z mclarnom zdrsnil s proge in trčil v zaščitno ogrado iz gum. Häkkinen je bil prav tako kot Wendlinger v umetni komi. Ko so ga iz nje zbudili, si je hitro opomogel in se že na začetku naslednje sezone spet pojavil na štartu.

Montreal 1997 – Olivier Panis: Po spodbudnem začetku in dveh uvrstitvah na zmagovalni oder je Olivier Panis s svojim prostom doživel hudo nesrečo na VN Kanade, pri kateri si je zlomil obe nogi. Zaradi tega je moral izpustiti kar sedem dirk.

Spa-Francorchamps 1998 – David Coulthard: V množično štartno trčenje na ravnini po La Sourceu je bilo vpletenih kar 13 bolidov, zakrivil pa ga je David Coulthard. Škota za krmilom mclarna je po dotiku z drugim dirkalnikom odneslo počez v zid, od koder ga je odbilo nazaj na stezo. Po neverjetnem čudežu se takrat nikomur ni nič zgodilo.

Spa-Francorchamps 1999 - Jacques Villeneuve in Ricardo Zonta: Med kvalifikacijami za VN Belgije je Jacques Villeneuve s svojim BAR iz znamenite šikane Eau Rouge zletel naravnost v ogrado, le nekaj minut pozneje pa je na istem mestu svoj dirkalnik popolnoma raztreščil tudi Kanadčanov moštveni sotekmovalec Ricardo Zonta. Oba sta začuda izstopila nepoškodovana.

Sao Paulo 1999 – Ricardo Zonta: Brazilca je po Spaju močno pretreslo tudi v domovini, kjer pa je ni odnesel brez posledic. Zaradi poškodbe noge je moral »pavzirati« tri dirke.

Silverstone 1999 – Michael Schumacher: Ker so nemškemu šampionu odpovedale zavore v njegovem ferrariju, je v Stowu z več kot 200 km/h treščil v ogrado iz gum in si pri tem dvakrat zlomil desno nogo. Okreval je tri mesece, preden se je lahko znova usedel v dirkalnik.

Spa-Francorchamps 2001 – Luciano Burti: Prostov dirkač Luciano Burti je nadzor nad bolidom izgubil v Blanchimontu in trčil z neverjetno silo 80 g. Brazilec je pri tem utrpel »zgolj« pretres možganov in podplutbe na obrazu. Sezono je moral končati predčasno in nikoli več ni našel poti nazaj v kraljevski avtomobilistični razred.

Suzuka 2002 – Allan McNish: Zavoj 130R velja za najzahtevnejšega v formuli 1. To je spoznal tudi Allan McNish, ki je s svojo toyoto pri 250 km/h zdrsnil s proge in prebil ograjo. Kljub temu jo je Škot odnesel brez praske.

Sao Paulo 2003 – Fernando Alonso: Močan dež je povzročil nesrečo Jaguarjevega voznika Marka Webbra, v čigar razbitine je Fernando Alonso z renaultom priletel tako rekoč brez zaviranja. Na silovito trčenje so ga še nekaj časa spominjale udarnine.

Indianapolis 2004 – Ralf Schumacher: Mlajši od bratov Schumacher se je med VN ZDA s svojim williamsom pri 300 km/h zaletel v ograjo. Zaradi dveh poškodovanih vretenc je izpustil šest dirk.

Montreal 2007 – Robert Kubica: Poljak se je po trčenju pri več kot 250 km/h z bmw-sauberjem še večkrat prevrnil. V bolnišnico so na srečo ugotovili, da mu ni nič. Zanimivo, da je leto dni pozneje prav v Montrealu slavil svojo edino zmago v formuli 1.

Hungaroring 2009 – Felipe Massa: V kvalifikacijah za VN Madžarske je iz dirkalnika Rubensa Barrichella odletela vzmet, ki je za njim vozečega Felipeja Masso zadela naravnost v čelado. Brazilec je pri tem staknil hujše poškodbe glave, zaradi katerih so ga morali operirati, deset dni po kirurškem posegu je lahko zapustil bolnišnico, a sezone je bilo zanj konec.

Valencia 2010 – Mark Webber: Za eno od najbolj spektakularnih nesreč zadnjih let je poskrbel Mark Webber, ki je z red bullom od zadaj zadel lotus Heikkija Kovalainena, zaradi česar ga je katapultiralo v zrak in zasukalo, nakar je še z vso hitrostjo trčil v ogrado. Avstralec je iz razbitega dirkalnika čudežno izstopil povsem nepoškodovan.