»Doktor« pokazal, iz česa je naredil specializacijo

Doha – Natanko pet let je minilo, odkar je Valentino Rossi sezono odprl z zmago v Katarju, a italijanski motociklistični šampion je kot vino – starejši ko je, boljši je. Pri 36 letih je sinoči vknjižil 108. zmago v SP, ki jo je upravičeno označil kot eno najboljših v skoraj 20-letni karieri, potem ko je dobil ogorčen mnogoboj za vrh, ki je tokrat po dolgem času izjemoma potekal med italijanskimi motociklisti.

Veliko besed je bilo minule dni namenjeno pričakovanjem Ducatijevega nastopa na odprtju sezone, mnoge napovedi so segale celo do zmage, dodatno jih je ogrel Andrea Dovizioso, ko si je zagotovil prvi štartni položaj. To ni bilo naključje, dirka je namreč potrdila, da bo veljalo nanj resno računati v nadaljevanju, bitko z Rossijem je dejansko izgubil šele v zadnjem krogu. O uvodu sezone bo bržkone še dolgo tekla beseda, tako izenačene in razburljive dirke že dolgo ni bilo na sporedu, domala do konca so se za zmago potegovali štirje motociklisti, medtem ko je Marc Marquez v ozadju poskušal vse, da bi izničil zaostanek za njimi.

Branilec lovorike in zanesljivo prvi kandidat za nov naslov svetovnega prvaka tudi v letu 2015 je namreč takoj po štartu naredil velikansko napako in po velikem loku čez področje ob stezi pristal na zadnjem mestu. V njegovem nadaljevanju se je zrcalil ves srd, ki ga je izzval spodrsljaj, kot za šalo je pridobival mesta, dokler se ni zasidral na petem, za kaj več mu je zmanjkalo nekaj krogov, saj je sicer zmanjševal razliko. V tem pohodu je postavil tudi nov svetovni rekord pri doseženi hitrosti; zabeležili so mu namreč 350,3 km/h. Njegov upadli obraz v cilju pa je zgovorno kazal, kakšen udarec je zanj pomenil izplen na uvodni dirki, na kateri so se pri vrhu nepričakovano zvrstili trije Italijani.

Rossi včeraj večji del časa pravzaprav ni bil tisti, ki bi narekoval ritem, a se je vseskozi držal vodilne skupine in izkoristil priložnost, ko je napočil čas. Bitko za vodstvo sta vseskozi bila Dovizioso in Jorge Lorenzo, a tudi, ko ga je v vlogi izzivalca vodilnemu zamenjal Rossi, je bilo žgoče vprašanje predvsem, ali se bo zmogel postaviti po robu Ducatijevemu motorju, ki je imel na ravnih delih proge občutno prednost pred tekmeci. A izkušnje, s katerimi je prišel Rossi do devetih lovorik v karieri, so odigrale pomembno vlogo, pri Yamahi pa so tudi z odprtimi očmi spremljali odziv motorja, ki je pod Rossijevo zadnjico deloval kot razigrano dvoletno žrebe. V prehodu v zadnji krog je odlično, a tvegano presekal linijo Doviziosa in prešel v vodstvo, potem pa napad tekmeca uspešno odbil še v edinem delu proge, kjer bi Ducatijeva prednost v ravnini lahko prišla do izraza. Za zavoje pač italijanski proizvajalec nato ni imel pravih adutov v rokavu.

Rossijev dosežek je imel svojo vrednost tudi zato, ker je v uvodnem krogu še vozil na osmem mestu. »Vem, da sem v karieri to pogosto dejal, ampak to je bila res ena mojih najboljših zmag. Med treningi smo očitno opravili odličen posel, imel sem fantastičen motor in na nekaterih mestih sem bil očitno najmočnejši. To je najboljši možen začetek sezone, videlo pa se je, da bo letos boj za vrh ostrejši kot lani,« je Rossi včeraj deloval, kot bi pretiraval v pitju energetskih pijač; besede so kar letele iz njega, metal se je med člane svoje ekipe, kazal jezik kameram in nasploh deloval kot pubertetnik, ki ga razganjajo hormoni. Kaj ne bi, pri 36 si je zmage resda želel, a tudi v svojih načrtih se je zavedal, da bo to hud zalogaj. A podobno je bilo tudi pri Doviziosu, ki je končal kot drugi. »Vesel sem, da sem ostal v igri za zmago do konca, vendar nisem imel več pravega oprijema, tako da Rossija niti nisem mogel napasti bolj, kot sem ga,« je pojasnil dogajanje v zadnjih zavojih, Ducatijev uspeh pa je nato s tretjim mestom dopolnil še en Andrea, Iannone.