Doktorju se vse spremeni v zlato

Ljubljana – Wayne Gardner, avstralska motociklistična legenda in svetovni prvak iz leta 1987, pravi, da se njegov sedmi čut pri razpletu sezone v motoGP nagiba v prid italijanskega šampiona Valentina Rossija.

Zdaj 56-letni Avstralec, ki smo ga pred tednom pomotoma uvrstili med ameriške junake z lovoriko elitne kategorije namesto Wayna Raineyja, je dober prijatelj obeh letošnjih favoritov Rossija in Jorgeja Lorenza. Njun tesni dvoboj je namreč ta čas osrednje gibalo bencinskega dogajanja dvokolesnikov in Gardner z užitkom spremlja nepričakovano tesen razplet v letu 2015, četudi se kot nekdanji as Honde ne želi postaviti na nobeno stran. Navijaški duh poskuša skriti za objektivno presojo dogajanja, ki ga navdušuje, saj razreda motoGP – kot pravi – nič ne more bolje promovirati kot drama, ki jo letos režirata Rossi in Lorenzo.

»Njun dvoboj je fantastičen, to je dobro tako za šport kot televizijo. Rossi je živa legenda, bržkone eden od največjih dirkačev v zgodovini tega športa, pa pri 36 letih lovi še deseti naslov svetovnega prvaka. Četudi kaj dela tudi proti njemu, se ne ustavi. Vse, česar se dotakne, se spremeni v zlato, vseskozi ga spremlja tudi izjemna sreča, poleg tega je neverjetno inteligenten in premeten. Lorenzo pa vozi bolje kot kadarkoli prej. Je nekaj posebnega. Za nameček imata Yamahin motor, najboljšega v konkurenci, ki je letos kriv, da so vsi drugi videti prav smešno. Že res, da ima Honda večjo moč, a je težko vodljiva,« Gardner postreže s presežniki, izogne pa se napovedi, v katero stran se bo nagnila tehtnica do finala v Valencii.

»Ne vem. Koga bi raje videl na vrhu? Oba! Z obema prijateljujem, oba sta res krasna fanta, težko je. Občutek mi govori, da se bo izšlo v prid Valentina, četudi bo Lorenzo dal vse od sebe, potem ko mu je sreča nekajkrat obrnila hrbet. A s tremi dirkami do konca mu zmanjkuje časa, en deževen dan ali napaka mehanikov lahko določi SP. A, kot sem dejal, Rossi se ponaša s tem neverjetnim čudežnim dotikom, sreča je vedno na njegovi strani,« »doktorja« vendarle bolj vidi pri vrhu Gardner, ki je v karieri dosegel 18 posamičnih zmag in se na vrhu razreda do 500 ccm zasukal leta 1987.

Sam sicer najbolj obžaluje, da ne more stiskati pesti za enega od svojih rojakov pri vrhu, saj Avstralci po slovesu Caseyja Stonerja nimajo več serijskega zmagovalca. V marsičem je za to kriv državni sistem, ki ne sledi evropskemu, pravi nekdanji šampion. »Pri nas nadarjeni mladci začnejo precej pozneje kot v Španiji ali Italiji, tudi denarja je manj na razpolago kot v omenjenih dveh državah. Preprosto nimamo pravega sistema, skozi katerega bi se talenti kalili in rasli,« je kritičen do svoje države, četudi njegov sin Remy ta čas nastopa v razredu moto 3 v SP.