Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je Fernando Alonso komaj čakal, da se znova usede v svoj dirkalnik, bo moral na to počakati še najmanj dva tedna. Zdravniki, ki so ga včeraj pregledali v Manami, so namreč presodili, da 34-letni Španec po grozljivi nesreči, ki jo je doživel pred dvanajstimi dnevi med veliko nagrado Avstralije, še ni dovolj okreval, da bi lahko nastopil na nedeljski dirki v Bahrajnu.
Da zdravniki Alonsu ne bodo prižgali zelene luči, je bilo mogoče sklepati že po tem, da je na pregled prišepal. A to ni bil (edini) razlog, da mu niso dovolili udeležbe na drugi letošnji preizkušnji v formuli 1. »Bolniško« je moral podaljšati predvsem zaradi tako imenovanega pnevmotoraksa oziroma zraka v poprsnični (plevralni) votlini. Mimogrede: enako poškodbo je med zimskimi olimpijskimi igrami leta 2010 v Vancouvru pri znamenitem padcu v globoko jamo staknila tudi slovenska smučarska tekačica Petra Majdič, ki ji je tedaj eno od zlomljenih reber predrlo pljuča.
Za razliko od »superženske« iz Brinja, ki je tvegala in si kljub poškodbi pozneje izbojevala celo bronasto kolajno, »posuto z diamanti«, se je Alonso hitro sprijaznil z odločitvijo zdravnikov. »Pnevmotoraks je že skoraj povsem izginil, rebra pa so še zmeraj zlomljena. Zaradi njih bi bilo tveganje med vožnjo preveliko, kajti (polsedeči) položaj v dirkalniku je zelo specifičen. Sile, ki nastanejo zlasti v hitrih zavojih, bi lahko stisnile kosti in pljuča. To ni tako kot, denimo, pri zlomljeni nogi, pri kateri jo odneseš brez drugih posledic. V prsnem košu je drugače, v njem se lahko poškodujejo notranji organi,« je pojasnil zvezdnik McLaren-Honde in pristavil, da si je – čeprav je približno vedel, kaj se lahko zgodi – kljub temu zelo želel na štart velike nagrade Bahrajna (pojutrišnjem ob 17. uri po srednjeevropskem času).
»Ko sem zadnje dni treniral doma, me je sicer bolelo, vendar pa sem stisnil zobe. Bolečine bi bil pripravljen 'požreti' tudi med dirko, med katero bi mi bilo verjetno že zaradi adrenalina lažje. A zdravniki so mi razložili, da obstajajo tudi druga tveganja, zato razumem in spoštujem njihovo odločitev,« je dal Alonso vedeti, zakaj navzlic veliki želji ni vztrajal pri svojem nastopu na preizkušnji v Sahirju.
Glede na to, kako zelo je bil njegov mclaren MP4-31 zmaličen po nesreči v Melbournu, ki jo je sicer sam zakrivil, jo je odnesel res neverjetno dobro. Meritve so pokazale, da je dvakratni svetovni prvak (z Renaultom v letih 2005 in 2006) po trčenju s 307 km/h v zadek haasa VF-16 Estebana Gutierreza poletel skoraj 48 metrov, se v zraku domala trikrat zavrtel okrog svoje osi in silovito treščil v zaščitno ogrado iz gum. Po podatkih italijanskih medijev naj bi na Fernanda za kratek čas delovala (gravitacijska) sila 46 g, torej 46-kratnik njegove teže. Več kot tri tone! Za primerjavo: akrobatski piloti naj bi se med svojimi manevri soočali s silo do 9 g.
Alonso bo tako VN Bahrajna, na kateri ga bo pri McLarnu zamenjal 24-letni Belgijec Stoffel Vandoorne, ki bo tako doživel ognjeni krst v formuli 1, spremljal zgolj kot gledalec. »Pozorno bom spremljal, kako se moštvo pripravlja za dirko, kako določi strategijo in kako izpelje menjavo gum. Kar se lahko naučim zunaj bolida, mi bo morda pomagalo, ko bom naslednjič sedel v njem,« je razmišljal 31-letni Asturijec, ki je optimističen, kar zadeva njegov nastop čez dva tedna na preizkušnji v Šanghaju.
Bo pa moral še pred njo uspešno prestati zdravniški pregled. »Le vprašanje časa je, kdaj se bodo moja rebra zacelila. Za popolno okrevanje naj bi bilo naslednjih deset dni več kot dovolj,« je še ocenil trikratni zmagovalec VN Bahrajna (v letih 2005, 2006 in 2010). Mi. Š.
