Gajser z drugo zaključno žogo do sanjskega podviga

Charlotte – Zgodovinski dosežek za slovenski avtomotošport: mladi motokrosist Tim Gajser se je v razmaku enega leta še drugič okitil z naslovom svetovnega prvaka. Lani se mu je posrečilo v razredu MX2, včeraj zjutraj je podvig onkraj »luže« nadgradil še v kraljevski kategoriji MXGP. Pa čeravno še ni dopolnil niti 20 let.

Prva zaključna žoga mu je ob letošnjem slovesu od Evrope teden dni prej v Assnu spolzela skozi prste, druge ni več izpustil iz rok. Očitno so dan odmora, globok premislek in pogovor z očetom, ki je tudi njegov mentor, trener in psiholog, obrodili sadove, da je na predzadnji preizkušnji sezone ne le ubranil 65 točk naskoka pred prvim izzivalcem, temveč zalogo še oplemenitil in se predčasno, kot najmlajši motokrosist v zgodovini, ovenčal s šampionsko lovoriko v najmočnejšem razredu.

Na prestolu je nasledil Francoza Romaina Lefebvra, ki se je lani do naslova ravno tako dokopal kot debitant, a je bil štiri leta starejši. Tim je tudi postal prvi dirkač doslej, ki si je v eni sezoni konkurenco pokoril v »drugoligaškem tekmovanju«, že sezono pozneje pa tudi med elito.

Gajserjeva letošnja statistika (pa sezone še niti ni konec) je zgovorna in za tekmece neusmiljena: zmagal je na sedmih dirkah, od tega na štirih s popolnim izkupičkom, bil je najhitrejši v 15 vožnjah in osemkrat postavil najboljši čas kroga na preizkušnji. Med Španijo in Češko je bilo obdobje, ki bi ga konkurenca najraje kar zradirala, saj je tedaj Tim v kar desetih zaporednih vožnjah vknjižil prvo ali drugo mesto. Prav konec maja v španski Talaveri de la Reini se mu je posrečil daleč najuspešnejši vikend v sezoni, saj je zmagal v kvalifikacijah in obeh uradnih vožnjah, pa tudi na prostem in uradnem treningu ter ogrevanju pred dirko.

V Charlottu se vikend ni začel po željah prirediteljev, saj je neurje dobesedno poplavilo progo, zaradi česar so bili prisiljeni odpovedati kvalifikacije, namesto katerih je štartne položaje določil jutranji uradni trening, na katerem je bil Gajser drugi. V prvi vožnji je večino časa vozil na četrtem mestu, v drugi pa ga je celo najhitreje izstrelilo s štarta in je ostal vodilni do polovice dirke, tedaj pa si je privoščil napako, se za hip povsem ustavil in spustil mimo zmagovalca, 23-letnega Američana Elija Tomaca, sina gorskokolesarske legende Johna Tomaca. Edini Timov tekmec za končno lovoriko, Antonio Cairoli, se na nepoznani progi ni znašel in je že po prvi vožnji izpadel iz dvoboja za končno lovoriko.

»Po obupnem prejšnjem vikendu in dveh groznih vožnjah v Assnu sem bi sesut. Imel sem odlično sezono in sem si zato rekel: ne morem je končati na takšen način! Moral sem jo zaključiti v slogu celotnega leta: se vrniti na progo, zmagati in še enkrat več stopiti na oder. Neverjetno, ne dojemam še celotne razsežnosti tega podviga. Drugo leto zapovrstjo sem vknjižil največ, kar je bilo mogoče. Za ta uspeh nisem trdo garal le jaz, temveč tudi Honda, HRC, moja ekipa, družina, oče,« je v valu navdušenja le stežka zbiral občutke najstnik iz Pečk.

Tudi moštveni šef Giacomo Gariboldi mladega slovenskega asa kar ni mogel prehvaliti: »Druga lovorika v dveh sezonah, za nameček še v krstnem letu v MXGP, je več, kot je kdor koli v ekipi želel, upal in sanjal. Verjamem, da je Tim šele na začetku poti in da bo osvojil še marsikaj. Njegova prihodnost me ne skrbi, toda najprej moramo uživati v zdajšnjem trenutku, ki je odsev trdega dela ekipe, ki je kot nekakšna velika družina. Sanje so postale resničnost za slehernega od nas v moštvu.«

Mimogrede: Gajser je bil doslej letos v vodstvu 242 krogov oziroma, preračunano, kar 43 odstotkov celotne sezone.