Hamilton, Woffinden, ... Crutchlow?

Ljubljana – Britanci so velesila v avtomotošportu. Na čelu kolone vrhunskih dirkačev zadnjega obdobja sta svetovna prvaka v F1 in spidveju Lewis Hamilton in Tai Woffinden. Že pred petimi leti, ko se je pridružil kraljevskemu motociklističnemu razredu moto gp, so otoški strokovnjaki opozarjali, da bi bil nekoč lahko zraven tudi Cal Crutchlow.

V nedeljo je storil prvi korak v tej smeri. Pri 30 letih in po 97 nastopih med elito, v katerih je devetkrat stopil na oder s tremi različnimi motocikli (z yamaho, ducatijem in hondo), ni pa vpisal zmage, se mu je na češki klasiki v Brnu vendarle vse poklopilo. V dneh, ko so Britanci navdušeno šteli rekordna olimpijska odličja, je prekinil urok in podaljšal rezultatsko krizo Yamahinih in Hondinih tovarniških voznikov Jorgeja Lorenza, Valentina Rossija, Marca Marqueza in Danija Pedrose, ki so skupaj na zadnjih štirih dirkah vpisali le eno zmago (Marquez v Nemčiji).

»Poigral sem se s tekmeci, vendar pa zaslug za to ne pripisujem zgolj mojem dirkanju, temveč predvsem pravi izbiri gum. Začetek je bil slab, prvih pet krogov sem težko 'preživel', ko se je proga začela sušiti, se je oprijem bistveno izboljšal, tekmeci pa so padli v težave,« je zmagovite trenutke še enkrat podoživel novopečeni očka male Willow, ki je luč sveta ugledala v začetku meseca. Postal je prvi Britanec z zmago v kraljevskem razredu po 35 let dolgi suši, ki se je začela leta 1981 na dirki po Švedski (tedaj se Cal sploh še ni rodil), ki jo je dobil dvakratni svetovni prvak Barry Sheene.

Ta svojega naslednika ni dočakal, saj je za posledicami raka požiralnika preminil leta 2003, ko je Crutchlow šele dobro začel dirkati. Toda v nečem sta si rojaka podobna: oba sta (bila) malo prismuknjena in nekonvencionalna. Ko še je nastopal v superbiku, je Cal na novinarsko konferenco privihral v sandalih, kratkih hlačah in s pivom v roki, kot da je to nekaj vsakdanjega. Kot športnik je ravno dovolj komercialen, predvsem pa odkritosrčen, da ga imajo množice rade. Nič čudnega torej, da so se njegovemu nedeljskemu podvigu na družbenih omrežjih priklonili domala vsi, ki v avtomotošportu kaj veljajo, od Hamiltona in Marqueza do Colina Edwardsa, Marka Webbra in Maria Andrettija, oglasil se je tudi njegov kolesarski »sosed« z otoka Man Mark Cavendish.

Njegove besede po prespani noči zvenijo samovšečno, toda on misli resno: »Ali sem najboljši na svetu v spremenljivih razmerah? Sem! Videli ste že na Sachsenringu: ko se je proga začela sušiti, sem oživel. A ne le to. Med najboljšimi sem tudi na povsem dežnih dirkah. Moja posebnost je, da gume izbiram drugače kot večina, zato se tudi preizkušenj lotevam svojstveno. Spomnite se lanskega Silverstona, na povsem mokri progi sem izbral mehak par in se brez težav prebijal v ospredje. Torej sem verjetno res najboljši na svetu tudi v dežju!«

V iskrenosti mu ni para: »Če bi bila steza v Brnu suha, bi, roko na srce, verjetno končal okrog sedmega mesta. Bodimo iskreni, pričakoval sem, da bom končal tam nekje. Morda na šestem, če bi se komu pripetila napaka. A zgrabiti moraš priložnost, ko se ti ponudi. Verjeti moraš vase in biti samozavesten. Zaupal sem v svojo izbiro gum in v to, kar počnem. Če ne verjameš, da si ta dan najboljši na svetu, pač nikoli ne zmagaš.« Tako kot Cal ni do nedelje.