Kimi posredno tudi Gajserjev tekmec

Kimija Räikkönena, ki je minuli ponedeljek praznoval 37. rojstni dan, so bralci ene od tujih spletnih strani pred kratkim znova izbrali za najbolj priljubljenega dirkača v formuli ena. Čeprav ni več najmlajši, je finski zvezdnik še vedno med najhitrejšimi v kraljevskem avtomobilističnem razredu; v skupnem seštevku za SP je zdaj četrti, torej dve mesti pred Sebastianom Vettlom, svojim moštvenim sotekmovalcem pri Ferrariju.

Ledeni mož (Iceman), kakor se glasi Räikkönenov vzdevek, ima ogromno navijačev po vsem svetu. Obožujejo ga, ker je že vse od začetka takšen, kakršen pač je. Ne pretvarja se, nikomur se tudi ne dobrika in ne govori veliko. Pove, ko ima kaj povedati; največkrat tedaj, kadar mu kdo stopi oziroma zapelje na žulj.

»Če sem iskren, mi je popolnoma vseeno, kaj si drugi mislijo o meni. Naj si mislijo, kar hočejo,« je bilo že večkrat slišati iz njegovih ust. Prav z nikomer se ne obremenjuje in vsakomur, naj bo to vodja moštva, inženir, novinar ali kdo drug, pove svoje. In to pogosto brez dlake na jeziku.

Vedno znova navdušuje s svojimi izreki po radijski zvezi, med katerimi so še posebno zasloveli tisti, ki jih je izrekel med zmagovito dirko leta 2012 v Abu Dabiju. Ko so ga iz njegove takratne ekipe Lotus opozarjali, da ima pet sekund naskoka pred drugouvrščenim Fernandom Alonsom, jim je zabrusil, naj ga pustijo pri miru, češ da ve, kaj počne.

A to še ni bilo vse; ko so mu malo pozneje med vožnjo za varnostnim avtomobilom svetovali, naj nadaljuje ogrevanje vseh štirih gum, jim je Räikkönen v svojem slogu odvrnil: »Da, da, da, to delam že ves čas. Ni me treba spominjati vsakih deset sekund!«

Kimi pač ne mara, da mu kdorkoli govori, kaj naj počne; še najmanj pa med dirko. Svoja čustva pokaže zelo redko; takratno zmago v Abu Dabiju je – čeprav je bila njegova prva za Lotus – sprejel nadvse zadržano. Tako hladnokrven je bil pravzaprav ob vseh svojih uspehih, celo ob osvojitvi doslej edinega naslova svetovnega prvaka v sezoni 2007, ki si ga je s ferrarijem pridirkal v finišu razburljivega troboja z McLarnovima tekmecema Fernandom Alonsom in Lewisom Hamiltonom.

Toda Ledeni mož si je znal dati tudi duška. Legendaren je posnetek, na katerem je v Monte Carlu pod vplivom alkohola z zgornje palube svoje jahte padel na spodnjo, prav tako pred leti je v enem od nočnih klubov v Londonu pred paparacijem slekel hlače in mu pokazal svojo golo zadnjico, nekoč so ga – ko je še dirkal za McLaren (2002–2006) – zalotili, kako je noč prespal kar na napihljivem delfinu ob hotelskem bazenu.

Ni veliko manjkalo, da bi celo prespal start svoje druge dirke v formuli ena. Josef Leberer, fizioterapevt v Sauberjevem moštvu, pri katerem je Räikkönen leta 2001 začel svojo kariero v najhitrejšem »cirkusu«, je, denimo, razkril, da mu je Kimi v Sepangu '01 zadremal kar na masažni mizi.

»Pustil sem ga spati, toda slabo uro pred začetkom velike nagrade Malezije so postali naši mehaniki živčni. Zato sem ga šel zbudit, pa se je le pretegnil in rekel: 'Ah, Josef, pusti me, prosim, še nekaj minut spati.' Nepredstavljivo!« se še danes čudi Leberer, ki »ledenega Finca« najbolj ceni, ker je sposoben pri hitrosti 250 kilometrov na uro dalj časa voziti kolo ob kolesu z nekom, le centimeter stran od njega, pri čemer niti ne trzne, kaj šele, da bi storil napako.

»Za nameček je v dvobojih zmeraj pravi džentelmen in se nikoli ne bi šel kakšnih umazanih igric,« je 57-letni Avstrijec, ki je včasih skrbel tudi za legendarnega Brazilca Ayrtona Senno, povedal o 20 let mlajšem Fincu. »Kimi je pravi fenomen. Glede na to, da ničesar ne stori za to, je res neverjetno priljubljen. Mnogi se trudijo na vse načine, da bi postali priljubljeni, pa mu v tem ne sežejo niti do gležnjev,« je še pribil Leberer.

Räikkönen tudi sam rad poudari, da ni igralec, temveč dirkač, ki se tudi v prostem času navdušuje nad adrenalinskimi (moto)športi. Pozimi uživa v vratolomni vožnji s snežnimi sanmi (na dirke se prijavi z imenom svojega vzornika Jamesa Hunta), njegova velika ljubezen pa je tudi motokros. Nedolgo tega je v domovini dvignil veliko prahu, ko je želel na polotoku Porkkala na jugu Finske zgraditi motokrosistično progo.

V svetovnem prvenstvu MXGP ima celo svojo ekipo Rockstar Energy Husqvarna Factory Racing, katere barve branita Nemec Max Nagl in Francoz Christophe Charlier, ki sta letošnjo sezono v skupnem seštevku končala na tretjem oziroma 16. mestu. Tako je torej Kimi posredno tudi tekmec slovenskega asa Tima Gajserja.

Ledeni mož, ki je v formuli ena slast zmage nazadnje okusil v Melbournu leta 2013 (to je bila njegova jubilejna, 20.), vztraja, da je še zmeraj tako dober, kot je bil, denimo, v šampionski sezoni 2007. »Svojim šefom sem jasno povedal, da pri Ferrariju še zdaleč nisem za to, da bi zapravljal njihov in svoj čas. Če bom opazil, da moja forma popušča, se bom zagotovo poslovil,« je zagotovil Räikkönen, ki se je poleti poročil z Minttu Virtanen, s katero sta se v začetku lanskega leta razveselila prvega otroka – sina Robina.

Na vprašanje, ali se mu ne zdi, da bi moral s svojo na(dna)ravno nadarjenostjo v karieri doseči več, kakor je doslej, je odvrnil, da je z naslovom svetovnega prvaka osvojil, kar si je zmeraj želel osvojiti. »Seveda bi bilo čudovito, če bi se ovenčal še s kakšno lovoriko. Vendar se ne bo ničesar spremenilo, če mi to ne bo uspelo,« je še dejal eden od najbolje plačanih športnikov (v karieri je zaslužil že okrog 300 milijonov ameriških dolarjev), ki bo poskušal čim več iztržiti tudi na nedeljski veliki nagradi ZDA v Austinu (s startom ob 21. uri po našem času).