Le formula ena in motogp ustvarjata oktanske multimilijonarje

Slovenska športna družina ima v zadnjih letih dva vidna člana bencinskih športov, ki občasno požanjeta celo več pozornosti od zvezdnikov v tradicionalno priljubljenih športnih panogah pri nas. Že vrsto let opozarja nase spidvejist Matej Žagar, lani se je 33-letnemu Ljubljančanu na prizorišču dokončno pridružil tudi komaj 19-letni štajerski motokrosist Tim Gajser. Slovenija premore sorazmerno veliko privržencev bencinskih športov, zato so številni začeli ugibati, kako donosno je njuno naporno delo na mednarodni sceni in kako dobro lahko živita od svoje ljubezni, ki je prerasla v posel.

Spidvej in motokros seveda ne kotirata najvišje med sorodnimi športi v avtomoto panogi. Povsem na vrhu domuje formula ena, ki ji sledi kraljevski razred motociklizma motogp, pri vseh drugih športih v tej družini pa bi le težko izpostavili kakšnega multimilijonarja, če denimo izvzamemo najuspešnejšega voznika relija vseh časov Sebastiana Loeba. Francoz, ki je kar devetkrat zapovrstjo postal svetovni prvak (2004-2012), je v povprečju vozil za letno plačo približno šestih milijonov evrov, v tem času pa si je ustvaril približno 40 milijonov evrov vredno premoženje. Večina voznikov relija, tudi v najodmevnejšem prvenstvu WRC, pa dejansko le vzdržuje drage hobije na račun sodelovanja s tovarniškimi ekipami in pokrovitelji.

Nekoč jih na ta račun resda ni živelo veliko tako dobro kot dandanes. Najboljši voznik relija je še leta 1990 zaslužil »pičlih« 500.000 evrov, že tedaj pa je denimo zvezdnik formule ena Alain Prost tekmoval na krilih letne plače slabih 10 milijonov evrov. Svetovno prvenstvo formule ena je odtlej pritegnilo dodatne investitorje, dodatna nova prizorišča v bodisi bogatih bodisi le razsipnih državah, ob tem pa je finančno zraslo predvsem na račun uspešne prodaje TV pravic – kot drugi komercialno vodilni športi à la nogomet, severnoameriški športi in tenis.

Najboljši vozniki formule ena danes služijo po več deset milijonov evrov na leto, petnajst voznikov v karavani pa letno prejema najmanj milijon ameriških dolarjev plače (880 tisoč €) in še dodatne bonuse v primeru uspešnih nastopov. Četudi nihče ne dosega zaslužkov neponovljivega Michaela Schumacherja, se trije najbolje plačani vozniki uvrščajo med prave bogataše. Sebastian Vettel je leta 2015 podpisal triletno pogodbo, ki bi mu lahko po koncu navrgla približno 120 milijonov evrov (z bonusi vred), Fernando Alonso bi lahko obdobje 2015-17 končal bogatejši za 100 milijonov evrov, Lewis Hamilton pa bo z novo triletno pogodbo služil po 25 milijonov € letno plus največ 10 dodatnih milijonov € v obliki bonusov.

Zdaj, ko so bencinski športi preživeli eksistenčno krizo iz leta 2008 – zavoljo prepovedi oglaševanja kajenja so panoge, kot sta formula ena ali ameriško prvenstvo Indy, skoraj bankrotirale zaradi umika tobačne industrije –, bi šlo lahko »vse skupaj« le še navzgor s pojavom novih globalnih partnerjev. Kljub vsemu velja poudariti, da med vsemi športi v avtomoto panogi kotira daleč najvišje prav formula 1, in sicer v vseh pogledih – po višini povprečne plače voznikov, po nagradnem skladu za moštva in po izplenu, ki si ga letno razdelijo lastniki formule 1.

Podjetje »Formula One Group«, ki upravlja s formulo 1, letno razdeli med udeležence prvenstva 850 milijonov evrov, približno pol milijarde evrov letno pa ostane lastnikom. Približno 1,3 milijarde evrov skupnih prihodkov je torej kar velik skok v primerjavi s 300 milijoni € prihodkov iz leta 1999. Ni čudno, da znaša povprečni letni proračun moštva v prvenstvu F1 dobrih 200 milijonov evrov.

Podjetje Dorna, ki ustvarja prihodke na račun vseh treh kategorij motociklizma (motogp, moto2 in moto3), ustvari le z motogp približno 250 milijonov dolarjev prihodkov (220 mio €), pri čemer črpa prihodke iz treh segmentov – od kotizacije, ki jo plačujejo organizatorji tekem (30 %), od prodaje TV pravic (48 %) in od prodaje pravic za videoigre in trženje sponzorjev (22 %). Posledično vozniki v prvenstvu motogp razumljivo zaslužijo manj od voznikov v formuli ena, »le« četverica pa presega letno plačo milijon evrov. Morda bo v prihodnosti drugače; Yamahin as Jorge Lorenzo je denimo minuli teden podpisal pogodbo z Ducatijem, ki mu bo od leta 2017 naprej navrgla 12,5 milijona evrov letno.