Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko ena od vodilnih spletnih stavnic največ možnosti za osvojitev nove svetovne lovorike pripisuje Valentinu Rossiju (kvota 1,65, Jorge Lorenzo pa 2,20), je izenačeni dvoboj v SP pozornost močno dvignil tudi med legendami tega športa. Giacomo Agostini in Michael Doohan, ki predstavljata povsem različna rodova in sta skupaj osvojila kar 20 lovorik, menita, da zmagujejo izkušnje nad mladostno vihravostjo.
Staroste tega športa so v zadnjih dveh desetletjih pogosto negodovale, da je panoga izgubila svojo privlačnost s prevlado tehnike nad telesnimi sposobnostmi in znanjem. Leta številnih dominacij posameznih zvezdnikov so jim šla pogosto v nos, zato z neprikritim zadovoljstvom pozdravljajo letošnjo Rossijevo vrnitev v sam vrh, toliko bolj, ker Italijan dokazuje, da leta v sodobnem športu niso vedno ovira za pisanje vrhunskih zgodb. Doohan je ob slovesu leta 1999 štel dve leti manj od Rossija (36), k čemur ga je prisilila poškodba, a je kot zadnji serijski zmagovalec elitne kategorije svojega naslednika spoznaval še kot dirkač in pozneje stalni spremljevalec SP. »Rossi se je pomladil. Dokler bo psihično osredotočen na zmage oziroma lov na najboljši rezultat, se bo lahko kosal s komerkoli. Leta pri njem niso težava,« je Avstralec prepričan, da so letos odločilni dejavnik prav izkušnje, ki jih je devetkratni prvak nabral v skoraj dveh desetletjih v SP.
»Psihično je Valentino v izvrstni formi, se pa izzivov loteva tudi zelo analitično. Mlajši denimo veliko več tvegajo, zlasti Marc Marquez, sezona pa je pokazala, da to ne prinaša nujno najboljših rezultatov. Bolj preračunljiv pristop je zato Rossija tudi pripeljal do položaja, v katerem se je znašel letos. Ne vidim razloga, da leta ne bi končal na vrhu,« je napovedal Doohan, a ga Agostini dopolnjuje, da je Marquezov pristop logičen za njegovo starost. »Navijači ga obožujejo prav zato, ker stalno napada in poskuša zmagati. A pri 22 letih to moraš početi! Če v tem času preveč razmišljaš o letih, pri 30 ne boš več vozil,« trdi 73-letnik, ki končno odločitev o prvaku napoveduje za finale v Valencii. »Valentino dobro ve, kako se lotiti SP. Zdaj, ko se preveša h koncu, bo vznemirjenja in pritiskov še več, prav on pa se zaradi izkušenj s tem lahko najbolje sooči in razplet obrne v svoj prid,« pravi Agostini, ki je kariero na najvišji ravni gradil med letoma 1963 in 1977, Doohan pa v obdobju 1989–1999.
Prav zato starosta svetovnega motociklizma, ki še vedno v rokah drži enega najpomembnejših rekordov, število posamičnih zmag (122), ni najbolj naklonjen razpravam o tem, kdo je največji med največjimi v motociklistični zgodovini. »O tem je težko soditi. No, jaz imam več lovorik in največ zmag, torej sem jaz, če se lahko pošalim. Ampak dejstvo je, da je od različnih velikih dosežkov dirkačev skozi zgodovino minilo že toliko časa, da ljudje pozabljajo, da so nekoč obstajali John Surtees, Mike Hailwood, Tazio Nuvolari. Vsi so bili veliki šampioni, a zdaj pač strasti razvnema Rossi. Nekoč sem jih jaz, za mano spet drugi. Razmišljanj ne moremo graditi le na statistiki,« razmišlja Ago, ki je kariero na najvišji ravni končal prav pri Yamahi, ki bo letos dala tudi novega svetovnega prvaka. Pred VN Aragonije ima Rossi 23 točk prednosti pred Lorenzom, do konca pa je še pet dirk.
