Paralel z Loebom se otepa

Ljubljana – »S tem, kaj in kako je doslej že dosegel, je zame trenutno najbolj dovršen dirkač na svetu v vseh panogah avtomotošporta,« je eden najbolj vsestranskih vrhunskih voznikov, Šved Mattias Ekström (DTM, relikros, NASCAR, reli), ocenil Volkswagnovega francoskega relista Sebastiena Ogierja, ki je v nedeljo četrtič zapored postal svetovni prvak v reliju.

»Vesel sem, ko slišim bencinske privržence govoriti, da dajem vtis, da je zmagovati na dirkah elitne serije nekaj najbolj enostavnega na svetu. V dirkalniku povečini uživam, res pa je, da je bil na večini preizkušenj potreben boj na nož do zadnjih metrov in sem moral za zmagovanje vložiti veliko truda,« je priznal zmagovalec petih letošnjih relijev za SP, še dva ima pred seboj. Tudi če obakrat zmaga in za nameček vknjiži še vseh možnih 6 bonus točk, pa točkovno ne bo presegel izkupička iz leta 2013, ko se je prvič okitil z naslovom. Tedaj je vpisal kar devet zmag in 290 točk, letos jih lahko kvečjemu 278.

Tekmeci so upali, da bo po živahnem letu v zasebnem življenju – z nemško televizijsko voditeljico Andreo Kaiser, ki ji je večno zvestobo obljubil predlani, sta namreč letos poleti povila prvorojenca Tima – na stezi nekoliko upočasnil, nekako v slogu slovitega rojaka Sebastiena Loeba, ki je priznal, da je postal po rojstvu hčerke počasnejši za sekundo na kilometer. A to je bil račun brez krčmarja. Poraze namreč prenaša stežka, s cmokom v grlu. »Drugouvrščeni je prvi poraženec,« je njegov moto. »Česarkoli sem se lotil v življenju, vselej sem bil borec, tekmovalec. Nikoli se nisem dobro odzival na poraze, so me pa vsaj podžgali, da sem se še bolj zagnal v boj za prvo mesto,« dodaja.

Sprva so mu primerjave z rojakom, soimenjakom in nekdanjim moštvenim kolegom Loebom laskale, danes se jih otepa. S štirimi naslovi prvaka je Ogier zdaj na drugem mestu večne lestvice izenačen s Fincema Juho Kankkunenom in Tommijem Mäkinenom, do vodilnega Loeba ga loči še pet trofej. »Vse je mogoče, toda, če sem iskren, ta čas to ni moj cilj. Na doseženo sem ponosen, seveda si želim uspehe še oplemenititi, a prisegam na postopen razvoj, korak za korakom,« priznava zmagovalec 37 preizkušenj za SP, ki je prav na polovici vseh (54/108) pristal na stopničkah. Tudi v prihodnji sezoni bo član Volkswagna, a utegne biti njegova pot do novega naslova otežena, saj se Citroën polnopravno vrača v karavano.

Relija ne bi zamenjal z nobenim drugim avtomotošportom, čeravno ga je bilo že večkrat videti tudi v bolidu formule ena. »Reli je strogo specifičen, največja razlika v primerjavi s F1 je mož poleg mene na sovozniškem sedežu, Julien Ingrassia. Bolj kot katera koli panoga v motošportu je reli izrazito ekipni šport. Brez odličnega sovoznika in vrhunskih zapiskov še najboljša zasedba ne more na vrh. Vozimo po različnih podlagah, na ledu, makadamu, pesku, asfaltu, snegu. Večkrat se znajdemo v nevarnem položaju, saj steze ne poznamo, potrebujemo sposobnost hitrega prilagajanja. Relisti premoremo več občutka kot dirkači F1, vseeno pa mi spoštujemo njih in oni nas,« je skušal vzporednice med panogama potegniti 32-letni Francoz iz Gapa in dodal še eno drobtinico: »Šampionske lovorike niso niti za milimeter premaknile mojega vsakdana. Reli je krasen šport, a seveda še zdaleč ne dosega ugleda formule 1. To pomeni, da lahko živim normalno zasebno življenje.«