Schumija še naprej čaka hud boj s posledicami padca

München, Grenoble – Podobno kot v teh dneh je francoske vršace in tako tudi širna smučišča tudi lani pobelila krepka pošiljka snega. Neučakanosti in navdušenju uživačev na belih strminah ni bilo konca, med njimi je bil tudi Michael Schumacher, nekoč neprekosljivi šampion formule 1. V smučini nad Meribelom je doživel hud padec, sledili so tedni in meseci boja za preživetje …

Vremenska slika pred enim letim sprva ni ponujala alpske pravljice, vendar pa se je med sivimi oblaki prav tistega 29. decembra 2013 prebilo sonce in med drugimi privabilo v objem imenitnih smučarskih prog tudi upokojenega nemškega dirkača. V svoji karieri je sedemkratni svetovni prvak doživljal marsikaj, a drvenje po avtodromih ob hitrosti več kot 300 km/h nikoli ni bilo tako usodno kot pravzaprav običajen smučarski dan, kakršnega imajo pogosto navadni smrtniki. Toda dopoldanska ura smuke po neurejenem delu ob progi s padcem prek previsa je nato prekinila užitek sicer zelo dobrega rekreativnega smučarja. Preizkušal je svoj novi par smuči, bil v družbi še enega smučarja in, kot velevajo pravila varnosti, opremljen s čelado. Tudi v hitrosti po snežnih strminah naj nikdar ne bi pretiraval. Smuka zanj pač ni bila tekmovanje tako kot drvenje v formuli, temveč predvsem imenitna aktivna sprostitev. Tako kot v poletnem času igranje nogometa. Rojeni dirkač sicer ni vselej hrepenel po adrenalinu in gibanju. Uživati je znal tudi v miru družine in razkošja vile v Švici.

»Preživel je, a boja še zdaleč ni konec,« so bile prve in takrat še previdno skope ocene izbranih zdravnikov v kliniki v Grenoblu. Začeli so se mučni dnevi dobesedne bitke za preživetje, poročevalcev je bilo ob stavbi klinike, potem ko se je razširila vest o nesreči na smučišču, iz minute v minuto več, besede spodbude so namenjali privrženci šampiona po vsem svetu, mnogi so pripotovali v Grenoble, stiskali pesti za zdravje nepozabnega dirkača, kajpak se je bilo treba boriti tudi z neštetimi govoricami »vsevedov«. Tako je tudi ves svet dodobra spoznal Nemko Sabino Kehm, menedžerko in že dolgo njegovo predstavnico za stike z javnostjo, saj je le ona uradno prenašala novice iz bolniške sobe. Zimi je odzvonilo, ko pravzaprav ni bilo nikakršnih spodbudnih naznanil, poškodbe v predelu možganov so bile vendarle zelo hude, šlo je očitno za izjemno nesrečen splet okoliščin pri padcu na smučeh.

Tako je pred dobrim mesecem, 23. novembra, omenjena menedžerka v silno odmevnem pogovoru o Schumijevem stanju za TV hišo RTL poudarila: »Res je nemogoče napovedati, kakšno in kako hitro bo Michaelovo okrevanje. Opazni so premiki, a le v sozvočju s težavnostjo poškodbe. Pred njim je težka in dolga pot.« Tudi med zdravniki ni pretiranega optimizma, saj eno leto tako hudega boja še ne obeta prav veliko dobrega in tudi ob včerajšnji obletnici v družini Schumacherjevih niso pripravljali prav ničesar posebnega. »Pravzaprav je po tako burnih mesecih napočil čas za mir,« je v imenu najbližjih sporočila Sabine Kehm.