Petnajste sezone v tej vlogi - vsaj letos na POP TV - zanj očitno ne bo, čeprav niti sam niti na POP TV za zdaj še nočejo popolnoma potrditi razhoda. A kljub temu je videti, da se mu po žilah še vedno pretaka bencin in še ne namerava obstati na mestu. Zmotili smo ga v njegovi podstrešni pisarnici med telefonskim pogovorom, po intervjuju pa se je, čeprav se je vmes že zvečerilo, vrnil nazaj za svojo delovno mizo, na kateri je kraljeval prenosnik med kupom slovenskih in tujih časopisov.
Je že čisto jasno, da letos ne boste komentirali prenosov dirk formule ena na POP TV?
To ni vprašanje zame, to je vprašanje za POP TV. Jaz čez tri tedne vsekakor odhajam v Bahrajn na prvo dirko sezone. Formulo ena sem začel spremljati in z njo delati mnogo prej kakor POP TV in mislim, da bom to počel tudi, ko POP TV ne bo več prenašal dirk.
V čem je po 14 sezonah jabolko spora, da vse kaže na konec sodelovanja med vami in POP TV?
Od prvega dne sem si prizadeval, da bi stvari počeli profesionalo, in mislim, da smo tako formulo ena, ki takrat še ni bila tako priljubljena, pripeljali do ravni, na kateri je danes. V tem športu ni Slovencev in nekega Michaela Schumacherja sicer lahko narediš priljubljenega tudi v Sloveniji, a za to ga je treba zalezovati po vsem svetu. Formulo ena lahko ljudem približaš le od tam, kjer se dogaja. In to smo teh petnajst let tudi počeli - dirkače smo spremljali na vsakem koraku, praktično tudi na WC. In o tem za mene ni pogajanj, na POP TV pa so zdaj to črto prestopili.
Kako bi jaz kot gledalec opazil, da niste na prizorišču dogajanja in da dirko komentirate iz ljubljanskega studia?
Ne bi opazili, ker se to ne more zgoditi! (smeh) No, ampak resno: mislim, da bi razliko vsekakor opazili, čeprav je v Sloveniji navada, da neki športni kanal pač kupi pravice za prenose in posadi pred mikrofon mladega fanta, ki potem nekaj govori. Pomembno jim je le, da ni tišine. Do ekskluzivnega intervjuja z Michaelom Schumacherjem ni lahko priti, še posebno ne, če boste dirke komentirali iz Slovenije. Poglejte zgodovino športov, ki so se jih lotili na POP TV: malo hokeja, pa malo košarke (Evroliga pa potem Jadranska liga), pa tenis (Wimbledon), pa svetovno prvenstvo v nogometu enkrat in nato polovico, potem pa nič več. In iz nič od naštetega jim ni uspelo narediti uspešne zgodbe. Zdaj so kupili še ligo prvakov v nogometu in me prav zanima, koliko časa bodo to imeli.
Vi ste torej pripravljeni delati le tako, kot to dela 15 televizij na svetu, čeprav je Slovenija precej majhen trg?
Da, saj zato smo 15 let vlagati v ta šport.
No, zadnje sezone ste bolj krčili - najprej oddajo, zdaj očitno še poročanje z dirk. To pomeni, da se POP TV poslavlja od formule 1?
To je naraven sklep vsakega normalno razmišljajočega človeka. POP TV ima pogodbo le še za to sezono in ne vem, kako se bodo odločali naprej. A moje mnenje je, da prihaja čas, ko bo formula 1 v Sloveniji našla nov dom.
Se tudi vi vidite v »novem domu«? Pred petnajstimi leti je bilo precejšnje presenečenje, ko ste se pogajali z Bernijem Ecclestonom in pomagali prenose F1 z nacionalke preseliti na POP TV.
To ni odvisno samo od mene, vsekakor pa si tega želim. Kar zadeva presenečenje, počakajmo, morda se bo letos ali prihodnje leto zgodilo še kakšno!
Je res, da vam je pot do Ecclestona utrla njegova nekdanja žena Slavica?
Ne, to je zgodbica, Bernija sem spoznal prej kakor njo.
Na internetu obstajajo posnetki, kako ste videti med komentiranjem dirke (www.youtube.com Išči: Miran Ališič) - precej krilite z rokami, poskakujete po kabini; ste na koncu bolj preznojeni kakor kateri od dirkačev?
Ja, lahko da sem. Nikoli ne sedim v kabini. Vedno stojim, hodim, maham in doživljam to, kar pripovedujem.
Pri tem ste tudi precej glasni, znana je šala, da tudi če gledalec prestavi na avstrijski ORF, še vedno sliši Mirana Ališiča.
Moderna dirkališča so to nekoliko ublažila, včasih pa so bile kabine res precej slabe in se je to dogajalo. Heinz Prüller na ORF s tem niti ni imel težav, bolj sem motil nemške kolege z RTL, ki so prav pisno prosili na FOM (Formula One Management), da njihova kabina ne bi bila zraven moje. Oni imajo bolj tehnicistično umirjen stil komentiranja, jaz bi rekel dolgočasen, in v tisti monotonosti jih je zmotilo, če je šel v eter še moj glas v Nemcem nerazumljivi latovščini.
Kaj pa dirkači, ste kdaj s svojimi vprašanji zmotili katerega od njih?
Seveda. Damona Hilla sem za konec sezone hotel vprašati za komentar, a me je samo pogledal in odvrnil: »Veš, kaj, ti pojdi pa kar k svojemu Schumacherju,« se obrnil in odkorakal.
So vas zmotile mnoge kritike, predvsem glede preveč rumeno obarvanega komentiranja? Takoj ob začetku komentiranja, ko ste nasledili Nika Miheliča, ste si nabrali precej nasprotnikov.
Ljudi moraš z nečim vznemiriti in najhuje je, če v tem poslu ostaneš neopazen. Mislim, da je formula družinska televizijska zabava in ne more biti prvi letnik motoroznanstva. Cenim Nika Miheliča, a formula 1 je več kot šport, je šov, spektakel. Starejši gledalci se spominjajo nadaljevanke Dinastija - točno to je tudi formula 1: krog sto, dvesto, morda petsto ljudi, ki potuje po svetu. In samo če si del tega, lahko šov približaš gledalcem.
Radi komentirate sami ali bi raje imeli sokomentatorja?
Vedno je zmanjkalo sredstev, ki bi jih vložili še v sokomentatorja. Bi mi pa ustrezalo, da bi imel ob sebi še nekoga.
Res? Kadar sta bila skupaj s Francijem Jerančičem, ste ga vedno prekinjali in najpogostejši stavek je bil »Oprosti, Franci«.
(smeh) Sprejmem to kritiko, to sem že večkrat slišal. Verjetno res ni bilo lepo, a grem težko iz svoje kože.
Kakšno sezono pričakujete letos, vrača se Michael Schumacher, pojavila so se nova moštva?
Mislim, da bo vrh dokaj blizu skupaj, in tudi zaradi vrnitve Schumacherja pričakujem, da bo to zanimiva in spektakularna sezona, zato mi je še toliko bolj žal, da vodilni na POP TV tega ne razumejo.
Ogromno časa preživite na poti, ste tak kot George Clooney v filmu V zraku?
Sovražim letališča. Na Brniku sem imel vedno težave, ker sem prišel ne zadnjo minuto, ampak še minuto po tem. So me prišle letališke punce, ko so videle, da sem na seznamu, tudi že na parkirišče iskat: »Moraš res biti vedno zadnji?«
Kaj boste delali v prihodnje - zdaj imate svoj internetni portal?
Ja, to je prihodnost! Sicer delam v okviru svojih zmožnosti, ampak računam, da se bo televizijsko jedro v prihodnosti v neki obliki preselilo na internet, in upam, da bo moj portal počasi postal domače okolje za prave ljubitelje formule ena.
Kaj pa druga področja novinarstva?
Zanima me višja raven »life-style« revij. Smola, da je Slovenija zelo majhen trg za to, pa tudi ljudje niso ravno nagnjeni k stilu. V Ljubljani se sicer spreminja nekoliko na bolje. Treba je manjkrat kupiti nekaj, a takrat boljše, iti manjkrat v restavracijo, a takrat v res dobro, popiti raje manj vina, a tistega kvalitetnega. Pri nas je pa še vedno prevladujoča miselnost, da je boljša tista gostilna, ki več prinese na krožniku.
Nekoč ste bili tudi urednik Playboya. Takrat vam ni uspelo sleči nobene znane Slovenke, katero bi poskušali zdaj?
To je bilo zelo zanimivo delo. Če bi ostal dlje na Playboyu, bi si prizadeval za to, da bi bil bolj v slogu pruskega minimalizma kakor pa bidermajerskega kiča. Mislim tudi, da bi Playboyev intervju moral ostati neka institucija, ne tako kot zdaj, ko je praktično že vsak lahko dal velik intervju za Playboy (vključno z mano). Ko enkrat nastopajo razni Rajki Hrvatiči, lahko nastopa vsak. In ko tam največja zvezda postane naga Urška Čepin, potem je lahko zvezda vsaka. Ne vem, koga bi danes želel sleči za Playboy, ampak mislim, da bi se našla kakšna lepa, mlada in seksi igralka.
Pa politično novinarstvo?
Bil sem eden redkih, ki je bil 7. julija 1991 na Brionih. Bili smo samo štirje novinarji; za Delo takrat še nadobudni novinar Darijan Košir, za TVS je prišla Blanka Doberšek (ki je bila nato suspendirana zato, ker je po resnici povedala, da se je tam slovenska delegacija skregala), potem sva bila še Mjuša Sever, ki je delala za CNN, in jaz, ki sem delal za švicarski radio Z (Zürich). In tudi danes še malo ostajam v teh vodah, za Delo sem pred kratim napisal nekaj prispevkov o dogajanju v Čilu. Poročal sem tudi iz New Yorka po enajstem septembru, kjer sem bil med dvema dirkama, zaradi česar sem bil celo predmet parlamentarnega prerekanja med Janšo in njegovimi nasprotniki.
Vidim, da še imate Titovo sliko, kaj pa njegov doprsni kip, ki so vam ga poklonili v oddaji As ti tud not padu?
Joj, na Popu je ostal, upam, da ga niso vrgli stran. Moram ga pripeljati sem v pisarno.