Spidvej v Krškem: mednarodno uveljavljena dirka se doma bori za prepoznavnost

Za najbolj obiskano dirko v Krškem še vedno velja SP parov leta 1980, ki je pritegnila več kot 12.000 obiskovalcev.

Objavljeno
29. april 2016 01.53
Janez Porenta
Janez Porenta
Če je (bil) v slovenskem avtošportu reli Saturnus sinonim za mednarodno uveljavljeno, vrhunsko organizirano in odlično obiskano prireditev, po kateri so se lahko zgledovali tudi drugi prireditelji, pa v motošportu tovrstna vloga nesporno pripada spidvejski veliki nagradi Slovenije v Krškem, ki bo v soboto doživela enajsto izvedbo.

Prvič so motorji na preizkušnji te ravni na 387,7 metra dolgi progi na štadionu Matije Gubca zahrumeli leta 2002, dirka je imela brezpogojno mesto v koledarju svetovnega prvenstva do 2009., odtlej pa le še občasno. Lani septembra je rekorden obisk nakazoval, da si tudi slovenski privrženci želijo spektakla, ki ga s svojo navzočnostjo kajpak začini tudi serijski državni prvak Matej Žagar. Pred debelim desetletjem je prvič pristal na stopničkah v SP ravno v Krškem, zadnja leta pa ima s progo, na kateri je še vedno časovni rekorder (64,75 sekunde iz leta 2006), še nekaj neporavnanih računov. Letošnja priložnost ga čaka v soboto, s standardnim začetkom ob 19. uri.

Žagarju nov termin dirke ustreza. Še lani je bila umeščena v sredino sezone, na začetek septembra, letos ji pripada čast, da bo celo odprla tekmovalno leto na najvišji ravni. »Glede na nestanovitnost vremena spomladi in jeseni ni nov termin niti prednost niti slabost. Letos je dirka med prvomajskimi prazniki, kar lahko – odvisno od vremena – tudi zmanjša obisk. Vsekakor pa se nadejamo najboljšega, tako glede odziva gledalcev kot tudi uspeha našega matadorja Žagarja. Glede na prejšnja leta lahko pričakujemo poln štadion spidvejskih navdušencev,« je prepričana predsednica AMD Krško Violeta Freeland. Štadion Matije Gubca z zmogljivostjo 12.000 sedišč sicer spidvejske dogodke gosti že ob 18. avgusta 1957, za najbolj obiskano dirko pa še vedno velja SP parov davnega leta 1980, ki je na nabito polne tribune pritegnila več kot 12.000 obiskovalcev.

Seveda se tudi organizacija dirk za SP v Krškem, prvo je leta 2002 dobil Avstralec Ryan Sullivan, zadnjo lani 45-letni ameriški superveteran Greg Hancock, skozi leta spreminja. »Razlike so pri sistemu tekmovanja, kakor tudi pri pravilih mednarodne zveze FIM in nosilca licence BSI. Najbolj opazne v tem sklopu so spremembe infrastrukture – vozniških boksov, opreme, videza štadiona. Vsako leto se prilagajamo novim pravilom in zahtevam, zato predstavlja organizacija vsake dirke za prireditelja velik izziv,« zatrjuje Freelandova, ki opozarja na nenavaden paradoks: dirka v Krškem je mednarodno zelo opazna, saj privabi privržence spidveja z vsega sveta, v slovenskem prostoru pa se bori za prepoznavnost. »Želeli bi si večjo opaznost v domači javnosti, saj gre za največjo motošportno prireditev pri nas, ki tako angleškemu nosilcu licence kot tudi mednarodni motociklistični zvezi v Ženevi dostikrat služi kot primer organizacijske odličnosti.«

Dirkači, pa tudi funkcionarji in zunanji obiskovalci, se v Krško radi vračajo, saj, kot pravi Freelandova, doživljajo prireditev kot organizacijsko dodelano, ki služi tudi za zgled ostalim državam gostiteljicam. V eni točki, dodaja, se VN Slovenije opazno loči od ostalih preizkušenj v elitnem koledarju: »Krško ima voljo, predvsem pa pogum, da se loti izpeljave na prostovoljni bazi, kar je možno zgolj z veliko pripadnostjo klubu in AMD Krško ima v svoji sredini ljudi, ki so pripravljeni ogromno časa, truda in nenazadnje tudi lastnega denarja vložiti v uspešnost takšnega megalomanskega projekta.« Na prireditvi zato vse teče kot namazano, tudi za varnost je poskrbljeno skladno s pravili spidveja, ki jih določa športni pravilnik, torej z varovanjem licencirane varnostne službe, zagotovljenim zdravstvenim varstvom in ostalimi veljavnimi zakoni, ki veljajo pri organizaciji prireditev. Verjetno je odveč poudarjati, da je na štadion prepovedan vnos steklenic, pločevink, pirotehničnih izdelkov in drugih nevarnih predmetov, tako ali tako pa spidvejski navdušenci veljajo za obzirne in zato varnostnih težav ni.

Cene vstopnic so, enako kot na drugih prizoriščih, zasoljene, za stojišče je treba seči v žep po 20 €, za sedišča po 40 ali 50 €, za otroke do štirinajstega leta po 5 €. A stroške tako kompleksne prireditve je nekako treba pokriti. »O stroških neradi govorimo, ker stroškovnik dirke vsako leto variira. Za klub je to velik zalogaj, toda dogodka ne organiziramo zaradi denarja, temveč zavoljo promocije spidveja v Krškem in s tem tudi Slovenije,« poudarja Violeta Freeland in dodaja, da lahko levji delež pri promociji prireditve s svojimi rezultati prispeva Matej Žagar: »Matej to dirko dojema kot svojo. Seveda je na vsakem prizorišču boj zelo trd, največ pa mu lahko pomagajo gledalci, ki stoodstotno stojijo za njim. Mislim, da to vselej pri nas zelo dobro občuti in vsekakor niti letos ne bo nič drugače.«

Med letoma 2002 in 2009 je bilo skoraj samoumevno, da se je svetovna elita enkrat letno zbrala tudi v Krškem. Odtlej ne več. Ko se je VN Slovenije leta 2013 vrnila v koledar svetovnega prvenstva, je bilo čutiti veliko olajšanje, toda ne za dolgo. Že leto pozneje preizkušnje v Krškem – kljub pohvalam o organizaciji in kljub dobremu obisku – vnovič ni bilo. Dotrajan, zastarel štadion s premalo tribunami, brez prostorov VIP ter kotička za televizijske in radijske komentatorje, s premajhnimi boksi in sodniško tribuno – vse to je pisalo v obrazložitvi direktorja podjetja BSI Paula Bellamyja, ki pa vrat dokončno ni zaprl. In res: lani je dirka, ki velja za najcenejšo v celotni seriji, znova dobila zeleno luč, letos prav tako, o prihodnosti pa je še nehvaležno govoriti. »Pogodbe za organizacijo SP se podpisujejo letno, zato tudi pogajanja potekajo vsakoletno. Prihodnost VN Slovenije je v veliki meri odvisna tudi od rezultatov domačih voznikov, trenutno pa je Žagar edini, ki vleče ta voz,« pojasnjuje Freelandova.

In v pogajanjih ni odločilna zgolj beseda prireditelja, temveč tudi pripravljenost občine in države. »Občina Krško pomaga z zagotavljanjem potrebne infrastrukture, v zadnjem letu dni smo obnovili štadion Matije Gubca, in sicer smo uredili nove bokse in pred kratkim tudi nadstrešek nad pasažo tribune,« so sporočili iz kabineta župana Mirana Stanka. V občini so zadovoljni, da so v času dirke dosti bolj kot sicer zasedene hotelske zmogljivosti, hostli, tudi zidanice. »Gre predvsem za velik športni dogodek, ki pa prerašča okvire športa. Za lokalno skupnost je to predvsem velika priložnost za turizem in promocijo,« še dodajajo. Vsako leto pričakujejo veliko število domačih in tujih gostov in si prizadevajo, da bi ti v okolju, ki ponuja veliko doživetij, ostali dlje časa, ne zgolj na dan dirke ali konec tedna, in bi se nato vrnili še ob kakšni drugi priložnosti. Župan si sicer dirko ogleda vsako leto, da bi kot občina prek športnega dogodka stkali vezi s kakim od tujih gostov, pa se doslej še ni zgodilo, saj gre za komercialen dogodek.