Sveta trojica diha na škrge

Strokovnjaki in poznavalci si niso edini: ali delni kolaps tovarniških ekip Honde in Yamahe, ki sta zadnjih sedem sezon družno krojili vrh konstruktorskega seštevka v svetovnem prvenstvu kraljevskega motociklističnega razreda moto gp, za dirkaško elito pomeni korak naprej ali korak nazaj? Nazaj, ker se počasi izbrisuje kult osebnosti, naprej pa, ker je razpon potencialnih zmagovalcev vse širši.

Na tapeti sta se torej znašli tovarniški moštvi Yamahe in Honde, ki sta zadnjih osem let izmenjaje osvajali posamične lovorike v moto gp. Tri je, po zaslugi Marca Marqueza in Caseyja Stonerja, pobrala Honda, preostalih pet Yamaha, zahvaljujoč Jorgeju Lorenzu in Valentinu Rossiju. V zadnjih štirih sezonah, odkar je Stonerja pri Repsolu Hondi zamenjal Marquez in zasnoval moštveno navezo z dosti starejšim in izkušenejšim rojakom Danijem Pedroso, ni bilo v tovarniških zasedbah niti ene vozniške selitve, pred prihodnjo sezono bo vendarle promet v Yamahi. Lorenzo za lepe novce odhaja k Ducatiju, »palček« Pedrosa (v višino meri pičlih 158 cm) pa se je nekaj časa omenjal kot glavni kandidat za njegov izpraznjen sedež, a bo ostal pri Hondi še (najmanj) dve sezoni, medtem ko bo ob boku Rossiju vozil mladi Španec Maverick Viñales, eden tistih torej, ki so se letos že okitili z zmago v razredu moto gp.

Štirje popolni novinci

In če so Marquez, Lorenzo (po trikrat) in Rossi (dvakrat) pričakovano opravili z vso konkurenco, je preostala peterica bolj ali manj osupnila svetovno javnost. V njej je bil le eden – Pedrosa – takšen, ki je zmagal tudi že v prejšnjih sezonah, pravzaprav se lahko s po najmanj eno zmago pohvali že kar enajst let zapovrstjo. Preostali štirje, Jack Miller (honda), Andrea Iannone (ducati), Cal Crutchlow (honda) in Viñales (suzuki), so se prvič v karieri v razredu moto gp znašli na vrhu stopničk. Na zadnjih šestih preizkušnjah je iz »svete trojice« enkrat zmagal zgolj Marquez, medtem ko sta oba prekaljena Yamahina aduta v tem času ostala praznih rok in pred finišem sezone skorajda že izpadla iz boja za končno lovoriko. Nič čudnega torej, da je tempirana bomba na relaciji Rossi–Lorenzo znova počila.

Tempirana bomba počila

Vsaj na videz zakopana bojna sekira torej ne miruje več. Med Yamahinima dirkačema je spet zavrelo v Misanu, kamen spotike je bilo Rossijevo prehitevanje moštvenega sotekmovalca v drugem krogu, ki je bilo sporno zgolj za Lorenza, večina svetovne javnosti pa se je nedvoumno postavila na »doktorjevo« stran, češ da si je privoščil manever, kakršnih v motociklizmu kar mrgoli. Zavrelo je na novinarski konferenci po preizkušnji, izmenjala sta si nekaj krepkih glede prehitevanja, se nekaj minut petelinila in niti na koncu nista našla skupnega jezika. Moštvene šefe sta spravila ne zgolj v zadrego, temveč tudi v bes, zato je bilo treba najti sodelovalno metodo, ki bi spet vsaj deloma otoplila močno ohlajene odnose med njima.

Motociklista in kolesarja

In res, na dirkališču MotorLand v Aragoniji, ki ta konec tedna gosti štirinajsto preizkušnjo SP, sta se oba uveljavljena obraza motociklističnega moštva Movistar Yamaha srečala z zvezdniškima kolegoma iz kolesarske Movistarjeve zasedbe, Kolumbijcem Nairom Quintano in Špancem Alejandrom Valverdejem. Morda bo sproščen in prijateljski dogodek vendarle podrl zid med njima, a nič ne kaže. Lorenzo, še zdaleč ne prvič, toži, da vodstvo ekipe favorizira Rossija, in ima tokrat tudi prav. Prvi mož Lin Jarvis mu je namignil, naj Italijanu, ko se ponudi priložnost, pomaga v dvoboju za končno lovoriko s Hondinim Špancem Marcom Marquezom. Ta ima pred zadnjimi petimi dirkami v žepu 223 točk, Vale 180, Jorge pa »zgolj« 162, torej ga do vodilnega ločita dve zmagi in eno peto mesto.

Sušno obdobje

Naj spomnimo: branilec naslova svetovnega prvaka si je v letošnjih prvih šestih preizkušnjah trikrat pokoril konkurenco, od takrat niti enkrat več. V sedmih poskusih je bil kvečjemu dvakrat tretji, kar je zanj najdaljše obdobje brez zmage po začetku predlanske sezone, ko na najvišjo stopničko odra ni stopil kar trinajstkrat zapored, sicer pa tako dolge »suše« ne pomni že vse od leta 2009. To je v nekakšno uteho njegovemu delodajalcu Yamahi, ki bo toliko manj obžaloval dirkačevo odločitev, da se po devetih letih in treh osvojenih kronah v prihodnji sezoni preseli drugam – k Ducatiju, ob čemer pa se ne navdušuje nekdanji agent Marca Simoncellija Carlo Pernat: »Selitev k Ducatiju? Slaba izbira, a si ga je prvi mož rdečih iz Bologne Gigi Dall'Igna srčno želel v svojih vrstah. V kraljevskem razredu je Jorge doslej dirkal izključno na yamahi, ki je 'konjiček', ki ga zlahka dobro krmariš. Ducati je njegovo popolno nasprotje.«

Na domačem dvorišču

Če drugega ne, pa je pred Lorenzom domača preizkušnja, na kateri se je zmage veselil v minulih dveh letih, čeprav ... »Jasno je, da specifična in zelo razgibana proga v Aragoniji yamahi ni pisana na kožo, kljub temu pa sem nazadnje tu dosegel dve zmagi: predlani v čudnih razmerah, lani na suhi progi. Bil sem konkurenčen in nadejam se, da bom tudi letos,« poudarja 29-letni Španec, ki je nad ubranitvijo naslova svetovnega prvaka že kar nekoliko obupal: »Moj primarni cilj v preostanku sezone je zmagati na čim več dirkah, ki so še na razpolago, in v skupni razvrstitvi končati vsaj na drugem mestu. Drugo je vselej boljše kot tretje, tretje je boljše kot četrto, torej bom poskusil postati vsaj svetovni podprvak.«