Ilirska Bistrica – Že včerajšnji dan, ko so bili na sporedu »zgolj« uradni treningi, je ob petkilometrsko progo proti Šembijam zvabil precej radovednežev, kako bo torej šele danes (glavni vožnji ob 10. in 13. uri), ko bo vsakoletni dirkaški praznik, gorsko-hitrostna preizkušnja Petrol Ilirska Bistrica, doživel že 21. izvedbo!
Najsi je po odhodu idejnega snovalca dirke, neumornega lokalnega entuziasta Mira Gardelina, ki je začel z ničle in končal na vrhu evropskega zemljevida, z organizacijo bistriške preizkušnje precejšen križ – zdaj jo že tretje leto zapored prireja kar nacionalna panožna zveza AŠ 2005 –, ostaja dejstvo, da v nobenem pogledu ni storila koraka nazaj. Še vedno je vzor vrhunsko pripravljene prireditve, ki jo lahko Sloveniji zavidajo daleč naokrog. Če bo izpadla iz koledarja za EP (in prepustila mesto najverjetneje Gorjancem), ne bo po lastni krivdi, temveč, kot pravi direktor zveze Darmar Šuster, zavoljo nekooperativnosti in nerazumevanja lokalnega okolja, izvzemši občino in župana.
O dirki govorijo v presežnikih tudi udeleženci. »Kar je Gardelin nastavil že pred leti, zadnje sezone doživlja vrhunec kljub težavam in napovedim, da je vsako leto težje. Toda 164 dirkalnikov na štartu je izvrstna, vsega spoštovanja vredna številka. Kar pa je še bolj pomembno: tu je vse, kar v Evropi nekaj velja, z izjemo par Francozov, tako da prireditev ostaja pravi dirkaški praznik,« poudarja najhitrejši Slovenec na štirih kolesih Vladimir Stankovič, nekdanji gorski evropski prvak v svoji kategoriji Aleš Prek pa se z njim strinja: »Ne le, da je dirka zadržala sloves iz leta 2007, ko je bila prvič vpisana v koledar EP – celo vsako leto boljša je! Ne spomnim se sicer, koliko je bilo tedaj voznikov na štartu, toda letošnja številka je res zelo lepa. Pa ne le številčno: tudi kakovostno je vsa evropska smetana tukaj.«
Nekdanji alpski smučar in kartist Prek si je pred štiri leti pokoril vso evropsko konkurenco za volanom zmogljivega mitsubishija lancerja devete evolucije, danes je ponovno pri hondi civic type R. »Tistega leta se ne spominjam ravno nostalgično, se ga pa rad. Bilo je stresno, tako z delovnega kot denarnega vidika, a sem užival tedaj in uživam zdaj. Z veseljem bi šel še enkrat skozi to, sicer pa – kdo pa pravi, da ne bom šel več? Razmišljam o tem, prečesavam različne opcije, toda zaenkrat so otroci še majhni, tako da bom najprej to spravil pod streho, potem pa gremo lahko skupaj po svetu,« poudarja Prek, ki ga podmladek spremlja tudi na dirkah. Z nasmeškom pristavi: »Če stare mačke med dirkači vprašate, pravijo: z rojstvom prvega otroka si počasnejši pol sekunde, z rojstvom drugega pa sekundo na kilometer. Potem ni težko izračunati ...«
Tudi Stankovič je, kar se tehnike tiče, storil korak nazaj, zdaj krmari ostarelega colonija JPV. »Žal sem bil po letu 2012 prisiljen voziti nekoliko slabše dirkalnike, s katerimi ne morem zmagovati v generalni razvrstitvi. Tudi letos imam dvolitrski dirkalnik, ki ni konkurenčen. Letošnje leto sem vzel bolj kot pripravo za prihodnjo sezono, ki bo, upam, boljša. Želim si močnejšega 'konjička', s katerim bi šel lahko tudi na stopničke v Ilirski Bistrici,« poudarja hitri Ljubljančan, ki ga je v začetku sezone hudo pretresla smrt dolgoletnega vozniškega kolega, Čeha Otakarja Kramskega, na preizkušnji v Rechbergu. »Tridesetič je že nastopal na tej progi, ki jo je poznal do zadnjega centimetra, a je bil žrtev spleta nesrečnih okoliščin, ki se ga ni dalo predvideti niti v najbolj črnem scenariju. Vsak od nas se, ko séde v dirkalnik, zaveda, da se kaj takega lahko zgodi, da ni nobene garancije.«