V glavo si je skušal vbiti, da ne dežuje tako močno

Italijanski motociklist Valentino Rossi po Assnu le še sedem zmag za legendarnim Giacomom Agostinijem. 

Objavljeno
26. junij 2017 23.48
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana – Italijani niso le ljubitelji lepih žensk in nogometa, temveč neizmerno uživajo tudi v bencinskih športih. Zato si ni težko predstavljati njihovega navdušenja med nedeljsko VN Nizozemske. Valentino Rossi je po razburljivem finišu tesno prekosil Danila Petruccija in dosegel 115. zmago v karieri, vodstvo v SP pa je prevzel Andrea Dovizioso. Bi bil lahko dan še lepši?

Po zaušnici španskim tekmecem so se na Apeninskem polotoku kajpada spomnili, da je najuspešnejši dirkač vseh časov Giacomo Agostini njihove gore list in da bi lahko kljub 75 letom starosti le dobil naslednika še za časa življenja. Legendarni Ago je med leti 1965-1976 dosegel kar 122 zmag v SP (68 v razredu do 500 ccm), Rossi pa mu je vse bolj za petami. Zdaj za slovitim rojakom zaostaja le za sedem zmag in čeprav je star že 38 let, so mnogi prepričani, da utegne obogatiti svojo zbirko 89 prvih mest v konkurenci motogp. Dirke v Barceloni in Assnu, kjer je zmagal po desetkrat v treh različnih razredih, ter Jerezu in Mugellu, prizoriščih po devetih Rossijevih zmag, so v tej sezoni resda mimo. Toda nič manj mu ne leži Phillip Island, prijetne spomine ima tudi na Donington Park, Sepang in Brno, ki bodo šele prišli na vrsto. V Assnu je dokazal, da je vse mogoče.

»Po vsaki zmagi se poskušam ogniti mislim na preteklost. V športu šteje le sedanjost. In šele nedavno sem ugotovil, zakaj sploh še dirkam. Zgolj zaradi poldruge ure intervjujev po uspešnem nastopu. Neprecenljivo,« se je Valentino Rossi pošalil z množico novinarjev po podvigu in ubral resnejši ton: »Dirka je bila zelo zahtevna, tudi zato, ker je minilo več kot leto dni brez moje zmage. Ne bom rekel, da sem čutil velik pritisk, ko so me ljudje spraševali, kdaj bom prekinil črni niz, toda pogosto sem pomislil, kako lepo bi se bilo še kdaj povzpeti na najvišjo stopničko odra.«

Želja se mu je uresničila po spektakularni predstavi, v kateri je bil kos veliko mlajšim zasledovalcem. Petrucci in Johann Zarco sta mlajša po 11 let, Marc Marquez 14, Maverick Viñales 16 ... »Do zadnjega metra nisem bil prepričan, ali mi bo uspelo. Ravno ko sem se odlepil od zasledovalcev, je začelo deževati. Prešinilo me je, da se me je spet oklenila smola, tako kot med vsemi padci na pragu zmage ali kot lani, ko mi je slavje preprečil Dani Pedrosa. Toda čutil sem tudi, da ima Petrux težave, ko mora voziti v ospredju. V glavo sem si poskušal vbiti, da ne dežuje tako močno,« je »Doktor« razkril svoje občutke na poti od uspeha, po katerem v SP zaostaja za Deviziosom za pičlih sedem točk, za Viñalesom za tri, a ima tudi le štiri točke prednosti pred Marquezom.

»Ne pomnim, da bi bilo prvenstvo kdaj tako odprto. Morda takrat, ko smo se dajali s Caseyjem Stonerjem in Jorgejem Lorenzom, torej dve yamahi in en ducati. Zdaj imamo enega ducatija, dve yamahi in eno hondo, videli pa smo tudi, kako hitro se lahko premešajo karte. Videli bomo, kaj bo v nedeljo na Sachsenringu, kjer Marquez zmaguje že 30 ali 35 let (smeh). V Nemčiji bom poskusil ugotoviti, ali je novi okvir motorja res pravi. Ne smem si več privoščiti ponovitve Le Mansa ali Mugella,« je odločen Rossi. V precep je vzel tudi Lorenza, ki je v nedeljo zaostal za krog za najboljšimi: »On je bil edini od zaostalih, ki je pogledal nazaj in se nam umaknil s poti. Stara šola ...«