Za družino je še veliko težje kot zanj

V pogovoru za nemško revijo SportBild je 68-letni Irec Eddie Jordan podoživel ognjeni krst Michaela Schumacherja.

Objavljeno
27. avgust 2016 23.22
Mi. Š.
Mi. Š.
V petek je minilo natanko 25 let od premierne dirke Michaela Schumacherja v formuli ena. Čeprav je ni končal, je zlasti s sedmim časom v kvalifikacijah nakazal, da je pred njim sijajna kariera. Da je nekaj posebnega, je že takrat slutil Eddie Jordan, ki je kot vodja moštva Jordan-Ford prvi nemškemu dirkaču omogočil nastop v kraljevskem avtomobilističnem razredu. V pogovoru za nemško revijo SportBild je 68-letni Irec podoživel ognjeni krst Schumacherja; ta si še ni opomogel od poškodb, ki jih je konec leta 2013 staknil pri padcu med smučanjem v Meribelu.

Gospod Jordan, ali se še spominjate tistega konca tedna leta 1991 v Spa-Francorchampsu?

Še kako. Slišati je kar neverjetno, da je najuspešnejši dirkač v zgodovini kariero v formuli ena začel prav pri meni. A ni veliko manjkalo, da najinega sodelovanja sploh ne bi bilo.

Kako to mislite?

Moj belgijski dirkač Bertrand Gachot je takrat sedel v londonskem zaporu (po napadu s pršilom na taksista). Zato sem že sklenil nekakšno predpogodbo z drugim Belgijcem, ko je na moja vrata potrkal vodja Mercedesovega programa Jochen Neerpasch in mi predlagal, da bi do konca sezone dal priložnost njegovemu mladincu Michaelu Schumacherju. Za to sem zahteval denar, približno 150.000 funtov. Ko je Schumi pripotoval v Spa, pa je užaljeni Belgijec s pomočjo sodišča dosegel, da so zarubili mojo ekipo. Na srečo mi je takrat na pomoč priskočil Bernie Ecclestone in mi z denarjem pomagal iz godlje.

Potemtakem ste mlademu Nemcu zaupali svoj dirkalnik, čeprav ga niste poznali?

Ni bilo povsem tako. Na testiranju predtem se je Michael izkazal za svetovni čudež.

Kako, prosim?

Da. Takšen nastop mladega fanta, takšen talent, neverjetno hitrost in samozavest sem pred tem doživel le še pri Ayrtonu Senni. Z obema je bilo tako, kakor da bi se v temni sobi že z njuno navzočnostjo prižgala luč. Schumacher je s starim kombinezonom Johna Watsona nemudoma dosegal izjemne čase.

In kako je potem iz vašega zornega kota minil konec tedna v Spa-Francorchampsu?

Senzacionalno. Michaelov izkušenejši moštveni sotekmovalec Andrea de Cesaris, ki ni veljal ravno za počasnega dirkača, ni imel prav nobene možnosti proti njemu. V kvalifikacijah je Schumacher zasedel sedmo mesto, kar je bilo za nas kot najboljši startni položaj. Na žalost pa je njegova dirka trajala vsega 500 metrov, ko mu je pregorela sklopka. To je bila moja napaka, saj sem varčeval pri napačni stvari. Ko je dvajset let pozneje odpeljal jubilejno 300. dirko v formuli ena, sem mu – simbolično – podaril novo sklopko. Michael me je objel in mi rekel: »Eddie, takrat si nihče ni upal niti pomisliti na to, da bova danes še vedno tu.« Le s težavo sem zadrževal solze v očeh.

Zakaj je odpeljal le eno dirko za vas?

Po veliki nagradi Belgije se je vanj zaljubil Bernie Ecclestone. Poleg tega je tudi Neerpasch menil, da Jordan ni pravo moštvo za čudežnega dečka. Povrhu me je prinesel naokrog, saj je pozneje spremenil pogodbo, in sicer tako, da je zamenjal eno besedo. Zaradi tega sem ga tedaj sovražil v dno duše, danes pa moram priznati, da brez njega in Mercedesa v formuli ena nikoli ne bi imeli Schumacherja. Kakorkoli že, branil sem se na vse pretege in se trudil na vse načine obdržati Michaela v svoji ekipi, vendar sem bil nemočen, ko je name zaradi usluge oziroma denarja, ki mi ga je dal, pritisnil Bernie. Rekel mi je: »Eddie, nujno potrebujem enega močnega Nemca in s Schumacherjem sem ga končno tudi dobil. Odslej bo dirkal za Benetton. Našel bom rešitev zate.«

In kakšna je bila?

Denarna, kajpak. Finančno nam v tistem obdobju ni šlo najbolje. Benetton ali morda celo Mercedes – če se zdaj ozrem nazaj – je torej od nas odkupil pravice za Michaela. Če pogledam iz tega vidika, nam je Schumacher rešil prihodnost. Kljub temu sem še vedno jezen, ker vendarle ni bilo vse tako, kakor so trdili.

Kaj vas jezi?

Flavio Briatore se je dolgo pustil slaviti kot nekakšen Michaelov boter. V resnici pa ga sprva sploh ni hotel imeti v moštvu, v svoje vrste je hotel pripeljati Martina Brundla. Popustil je šele po Ecclestonovem pritisku.

Ali ste še vedno v stiku s Schumacherjevo družino?

Ne, zdi pa se mi v redu, kako se je s položajem soočila soproga Corinna. To je prava drama, ne le za Michaela. Za družino je vse skupaj še veliko težje kot zanj.