Tiskane izdaje
Prišel je kot odrešitelj, ki bo Slovencem razsvetlil rokometna obzorja. A kot smo v Delu ugotavljali že po EP 2010, se je izkazal za letalonosilko v Piranskem zalivu – neuporabnega za naše okolje. Celjani, ki so že dokazali, da lahko pridejo na vrh Evrope, podobno velja za mnoge igralce, pa se lahko vprašajo, mar ni z njimi kaj narobe, da se trener takšnega kova in znanja ni znašel v Zlatorogu. Klub s ponosom? Že prav, a prej bi veljalo imeti vizijo, ki temelji na dokazovanja željnih igralcih in ne na razvajenih zvezdnikih.
Na krilih t. i. sanjske trojice s Tomažem Jeršičem in Romanom Pungartnikom je Serdarušić letel najvišje in zato najtrše pristal. Po neuspehu z reprezentanco tudi v Celju ni ostal dolgo. Najprej je skoraj zapravil visoko prednost v DP, ki mu jo je zapustil Tone Tiselj in to opravičeval s slabim preteklim kadrovanjem. A vendar je pripeljal šest igralcev in vsaj na papirju sestavil zasedbo, ki bi lahko Celje v štirih letih vrnila med najboljše. Formula uspeha, ki se je za Balkanca obnesla v severnjaškem Kielu, se v »balkanskem« Celju ni prijela. Večina igralcev se je začela izgubljati, izvirni greh pa je bržčas storil z zamenjavo kapetana Edija Kokšarova z Urošem Zormanom, s čimer je porušil hierarhijo v slačilnici. Slednjemu je podredil vse in zaupal le deveterici izbrancev, z vzvišenim pristopom pa vsem drugim zbijal samozavest. Kako je lahko izjavil, da Miladin Kozlina še za slovensko ligo ni dovolj dober, potem pa ga prvič v igro poslal v Barceloni?
Brezpredmetno je razpravljati, kdo je koga pustil na cedilu. Celjani so pod Serdarušićem zares dobro odigrali le eno tekmo, uvodno v Kielcah, nato je sledil prosti padec, ki se je končal s porazom v Škofji Loki. Dober pa si zgolj tako, kot si bil na zadnji tekmi, pravi kruta trenerska resnica, ki ne dovoljuje spanja na lovorikah. Serdarušić je res imel izjemen pedigre, saj je v 15 letih s Kielom pokoril Nemčijo in Evropo, a pri vseh teh uspehih se bo porajala tančica dvoma, vsaj dokler na nemškem sodišču ne bo epiloga glede njegove vpletenosti v nečedne posle. Vodstvo celjskega kluba, zaslepljeno z vso njegovo srebrnino, pa mu je ugodilo v najmanjših kapricah in nihče si prav do konca ni upal na glas povedati, da je novi cesar v bistvu gol.
Za celjski klub sezona še zdaleč ni izgubljena. Kdor bo nasledil Serdarušića, bo imel edinstveno priložnost, da kopici zvezdnikov, ki jim znanja in izkušenj ne manjka, doda manjkajoči element, ki bi sprožil kemično reakcijo. Potem bi lahko požel vse sladke sadove Nokovega dela. Bližajoče se tekme z Gorenjem in Chamberyjem ponujajo prekretnico. Tri zmage bi lahko pomenile začetek zgodbe o uspehu. Upajmo le, da bo terapija s šokom zalegla in ozdravila hirajočega velikana. Sicer bo treba amputirati še kakšen organ. Še preden bo prišlo do velikega reza, ki ga napoveduje predsednik Tone Turnšek.
