Američani prekinili šprintersko vladavino Jamajčanov

London – Združene države Amerike : Jamajka 2:0. Takšen je trenutni rezultat med šprinterskima velesilama po finalih teka na 100 metrov, v katerih so Karibčani doživeli dva šokantna poraza. Potem ko je Usaina Bolta ugnal Justin Gatlin (in tudi Christian Coleman), je bilo pričakovati, da bo jamajško čast rešila Elaine Thompson, a je bila šele peta, nova prvakinja je Tori Bowie.

Američani in Jamajčani so najuspešnejši na 100 in 200 m v zgodovini svetovnih prvenstev (od 1983; Helsinki), med njimi se na vsakem velikem tekmovanju bije boj za šprinterski prestiž. Zadnja leta so ga prepričljivo dobivali Jamajčani, v veliki meri po Boltovi zaslugi, saj je od Berlina 2009 pa do Pekinga 2015 osvojil tri zlate kolajne na 100 m in štiri na 200 m, ko je bil v Daeguju diskvalificiran, pa je zmagal Yohan Blake. Pri ženskah je bila prvo ime Shelly-Ann Fraser-Pryce, ki je zaradi nosečnosti ni v Londonu, po letu 2009 zmagovalka treh SP na 100 m in dobitnica ene zlate kolajne na 200 m, eno je na daljši razdalji dobila še Veronica Campbell-Brown. Zgolj dva naslova sta šla v ZDA, eden s Carmelito Jeter in en z Allyson Felix, medtem ko se je nazadnje na Kitajskem na 200 metrov veselila Nizozemka Dafne Schippers (tokrat bronasta).

V Londonu se je razmerje povsem zasukalo. In to zelo presenetljivo. Pri Boltu je resda bilo nekaj vprašanj glede pripravljenosti, a v ženskem delu je imela Jamajka veliko favoritinjo, Thompsonovo, ki je lani na olimpijskih igrah kot prva po Florence Griffith-Joyner leta 1988 osvojila ženski zlati dvojček 100m-200 m. Thompsonova je pripotovala v London z najboljšim časom sezone (oziroma dvema), se sprehodila skozi 1. krog tekmovanja in polfinale, nato pa bila v finalu – peta. To pomeni, da Jamajka prvič po letu 2005 na svetovnih prvenstvih ni dobila zlate kolajne na 100 m v nobeni konkurenci. »Ni šlo po načrtih, ne vem, kaj se je zgodilo. Sem razočarana, a tudi vesela, saj nisem poškodovana, zato se moram zbrati, trdo delati in iti naprej,« je dejala Thompsonova, ki je imela letos nekaj težav s poškodbo ahilove tetive, tako da je na eni tekmi tekla celo v supergah za trening, in ne v šprintericah, ter tudi zmagala ... Ker se je v Londonu osredotočila zgolj na 100 metrov (tako kot Bolt), bi lahko to pomenilo, da bodo Jamajčani tudi v daljšem šprintu ostali brez zlata.

Spodrsljaj Thompsonove je najbolje izkoristila Tori Bowie, ki je zlato kolajno ujela na ciljni črti (pred Marie-Josee Ta Lou), prek katere se je dobesedno vrgla. In to ne prvič. »Ne vem, od kje to prihaja. Verjetno od velike lakote po čim boljšem rezultatu, iz odločnosti, motivacije. Res sem si to želela,« je s kar nekaj praskami, ki pa so bile majhen davek na velik dobitek, pojasnjevala Bowiejeva, še pred nekaj leti specialistka za skok v daljino. Pravo razsvetljenje je doživela prav med spremljanjem olimpijskih iger v Londonu, na katerih je ni bilo, saj je morala ameriške kvalifikacije izpustiti zaradi poškodbe. Ko je tako OI gledala na TV, jo je ob finalu teka na 200 m spreletelo, da bi lahko premagala te atletinje ... Pet let kasneje in zgodba se je v uresničila, le da ne na 200 m, ampak na 100, četudi številni menijo, da je daljša različica njeno močnejše orožje. »Verjetno sem edina oseba na svetu, ki je mislila, da lahko zmagam na 100 metrov. Danes sem se veliko naučila, predvsem da moraš vedno slediti svojemu srcu. Vsi so me spraševali, zakaj sem se odločila za nastop na 100 m, in odgovarjala sem, da tako čutim, da je to disciplina, v kateri si želim biti svetovna prvakinja,« je bila nasmejana 26-letna Američanka, ki je zdaj z mislimi že pri 200 m in osvojitvi naslova absolutne šprinterske kraljice prvenstva.