Atletsko EP: Kozmus zlahka prek kvalifikacij, v finalu tudi Kranjc

Za finale brežiškemu metalcu kladiva, enemu glavnih kandidatov za odličje, dovolj že en met, Matiji Kranjcu prav tako.

Objavljeno
14. avgust 2014 10.40
Posodobljeno
14. avgust 2014 10.40
ATHLETICS-EURO-2014
Saša Verčič, poročevalka
Saša Verčič, poročevalka

Zürich - Primož Kozmus se je v metu kladiva po pričakovanju zlahka uvrstil v finale evropskega prvenstva v atletiki. V kvalifikacijah je bil dovolj že en met, da je presegel normo za uvrstitev med dvanajsterico (75 metrov), s 75,87 je v svoji kvalifikacijski skupini zasedel 3. mesto.

Tako kot Martina Ratej v kvalifikacijah meta kopja je tudi drugi slovenski up za kolajno s kvalifikacijami opravil v treh korakih: prišel, vrgel, "zmagal" oziroma se uvrstil v finale. Pri čemer Brežičan ni šel na vse že s prvim metom, pa je bilo kljub temu več kot dovolj. Ko si je nato v posnetku ogledal svoj nastop, je našel kar nekaj napak, tako da so rezerve vsekakor še, predvsem v hitrosti.

"Met je bil res počasen in vsekakor je zelo dober znak, da lahko še mariskaj popravim. A odločil sem se, da danes ne bom metal na vso moč, nenazadnje je bila norma postavljena zelo nizko. Če bi se 'razmetal', potem bi kladivo letelo še nekaj metrov dlje in iz tega črpam optimizem pri napovedih, da bi se lahko v finalu približal 80 metrom. Bom pa moral v finalu izkoristiti vse rezerve tako pri hitrosti kot pri tehniki," je ocenil Kozmus, zadovoljen z izmetnim krogom, prav tako pa tudi, da se je vreme usmililo metalcev kladiva, saj je po jutranjem deževju pred tekmo le posijalo sonce.

Seveda je bil najboljši slovenski atlet nared tudi, če bi bilo potrebno poizkusiti večkrat, a zelo je bil vesel, da je kvalifikacije opravil že z enim metom, saj je to vendarle prineslo psihično razbremenitev. S tem se je denimo izognil nenavadnemu spodrsljaju Krisztiana Parsa, letos vodilnega metalca kladiva na svetu (82,49), ki ni zmogel norme, potem ko je s prvim metom dosegel 74,44, nato pa je imel dva neveljavna poskusa. Vendar pa je bilo to še vedno dovolj za uvrstitev v sobotni finale, ki pa bo potem povsem nova tekma. V prvi kvalifikacijski skupini sta se sicer neposredno med 12 poleg Kozmusa prebila le še Marcel Lomnicky in Sergej Litvinov, v drugi pa je to uspelo četverici, pri čemer je Pawel Fajdek postavil tudi najboljšo daljavo - 77,45.

"Norma za finale je bila postavljena tako nizko, da je vprašanje, koliko je kdo taktiziral," je še dodal Kozmus, trdno odločen, da v soboto v žep pospravi tudi prvo kolajno z evropskih prvenstev. "Verjamem, da sem spodoben za dobre mete, občutek glede tega je super," pravi nekdanji svetovni in olimpijski prvak. Finalisti kladiva so: Pawel Fajdek (v kvlaifikacijah 77,45), Marcel Lomnicky (77,06), Sergej Mergejev (76,25), Sergej Litvinov (76,12), Primož Kozmus (75,87), David Söderberg (75,83), Pavel Krivicki (76,44), Szymon Ziolkowski (74,93), Krisztian Pars (74,44), Tuomas Seppänen (74,37), Nicola Vizzoni (74,26) in Pavel Barejša (73,85).

V finalu tudi Kranjc

Kozmus pa ni bil edini slovenski metalec, ki se je uvrstil v finale, saj je to s kopjem uspelo tudi Matiji Kranjcu Potem ko si je dolgo želel, da bi le prebil mejo 80 metrov, se mu je to posrečilo ravno na tekmi sezone, z 80,46 metra je postavil tudi državni rekord, pri čemer je bil njegov pristop zelo zanimiv. Že pred časom je namreč napovedal, da se bo takoj po morebitnem metu prek 80 metrov preobul v natikače ter odkorakal s štadiona, in ravno to je storil. Čeprav ni izpolnil kvalifikacijske norme (81 metrov), a bolj ali manj je bilo jasno, da bo to vsekakor dovolj za finale. Nenazadnje ga je na koncu v prvi skupini prehitel zgolj Dmitrij Tarabin, ki je prav tako zaostal za avtomatično uvrstitvijo med 12.

»Takšen načrt, da končam po preseženih 80 metrih, sem si zastavil in to tudi naredil. Doslej je bila takšna daljava pač povsod dovolj za finale, če bi s takšnim metom končal na 13. mestu, pa tudi ne bi bil razočaran,« je o svoji nenavadni taktiki dejal Kranjc, ki pa nad svojim metom še zdaleč ni bil nebrzdano navdušen. »Nisem si ravno mislil, da bom v prvem poskusu dosegel državni rekord, posebej ker sem začel zadržano. Za začetek sem si želel le vpisan rezultat, met mi je uspel zgolj približno. Če je šlo na ta način tako daleč, super,« je ocenil novi slovenski finalist v Zürichu, ki si za nedeljsko preizkušnjo za začetek spet želi, da bi premagal 80 metrov, cilji pa segajo tudi višje. »Res si želim zares dober met, v katerem bi izkoristil vso svojo moč. Potem lahko kopje odleti tudi prek 83 metrov in mislim, da sem lahko povsem konkurenčen za dobre uvrstitve. Sem nisem prišel zgolj sodelovat, kvalifikacije pa so bile le stopnica do finala,« je današnjo tekmo le nekaj minut po koncu že »pospravil v predal« in začel razmišljati o nedeljskem napadu.

Veitovi 22. izid polfinala

Danes sta že nastopili tudi dve slovenski šprinterki, in sicer na 200 m. Sabina Veit se je v popoldansko-večerni polfinale uvrstila po času, Kristina Žumer je po pričakovanju pristala povsem na repu uvrščenih, podobno velja za njenega brata Jana. Veitova je v popoldanskem polfinalu v svoji skupini dosegla 7. mesto, skupno pa končala kot 22. (23,99).

»V polfinalu sem pričakovala boljši čas. V kvalifikacijah sem dala vse od sebe, v naslednjem teku pa mi je malo še ponagajal veter. Prvih 100 m je bilo še dokaj dobro, potem pa ni več steklo. Uvrstitev v polfinale je moj največji dosežek, saj sem doslej na velikih tekmah vedno obtičala v kvalifikacijah,«" je po polfinalu povedala Veitova, ki je bila peta v tretji dopoldanski kvalifikacijski skupini in je morala dolgo čakati na razplet, saj so v drugi krog neposredno vodila le po prva štiri mesta iz skupin.

»Psihično je bilo zame zelo naporno, ker dopoldne zelo nerada tečem. Izpolnila sem cilj in se uvrstila v polfinale, kjer bom lahko tekla sproščeno. Tudi po diskvalifikaciji ene izmed tekmovalk sem bila še sproščena, vendar sem imela slab ponovljeni start. Sam tek je bil 'zakrčen' in zato počasen. Tu sem izgubila nekaj desetink,« je menila Veitova.

Današnje prvo odličje v Rusijo

Evropska prvakinja v hitri hoji na 20-kilometrski razdalji je postala nekdanja mladinska svetovna šampionka, 24-letna Rusinja Jelmira Alembekova, ki je svoje prvo člansko odličje na velikih tekmovanjih ujela s časom 1;27:25. Na zmagovalnem odru sta ji družbo delali še Ukrajinka Ljudmila Oljanovska (1;28:07) in Čehinja Anežka Drahotova (1;28:08).

IZIDI ATLETSKEGA EVROPSKEGA PRVENSTVA

Finale

Ženske

Hitra hoja, 20 km

1. Jelmira Alembekova (Rus) 1:27:56
2. Ljudmila Oljanovska (Ukr) 1:28:07
3. Anežka Drahotova (Češ) 1:28:08
4. Vera Sokolova (Rus) 1:28:24
5. Eleonora Giorgi (Ita) 1:28:28
6. Ana Cabecinha (Por) 1:28:40
7. Antonella Palmisano (Ita) 1:28:43
8. Beatriz Pascual (Špa) 1:29:02

Polfinale, 200 m:

1. Dafne Schippers (Niz) 22,48
2. Myriam Soumare (Fra) 22,56
3. Diana Ahsher Smith (VBr) 22,61
22. Sabina Veit (Slo) 23,99

Kvalifikacije

Moški

200 m

1. Adam Gemili (VBr) 20,39
2. Christophe Lamaitre (Fra) 20,43
3. Sergij Smelik (Ukr) 20,49
27. Jan Žumer (Slo) 21,47

Kladivo

1. Pawel Fajdek (Pol) 77,45
2. Marcel Lomnicky (Slk) 77,06
3. Sergej Margijev (Mol) 76,35
5. Primož Kozmus (Slo) 75,87

Ženske

200 m

1. Dafne Schippers (Niz) 22,73
2. Diana Ahsher Smith (VB) 22,75
3. Jodie Williams (VB) 22,88
24. Sabina Veit (Slo) 23,72
31. Kristina Žumer (Slo) 24,24