Biologinja Tina v lov za 480 cm

Ljubljana – Ko se je leta 2010 Tina Šutej na evropskem prvenstvu v Barceloni, njenem prvem velikem tekmovanju, uvrstila v finale skoka s palico, je kazalo, da bo hitro skočila v svetovni vrh. A se je napredovanje ustavilo. Leta 2011 na SP v Daeguju, lani na OI v Londonu in na EP v Helsinkih je obtičala v kvalifikacijah. Letos je na SP v Moskvi ne bo.

Tudi rezultatsko je na največjih tekmovanjih nazadovala. Od univerziade v Shenzenu na Kitajskem 2010, kjer je osvojila srebrno kolajno s 455 cm, na največjih tekmah nikakor ne more preskočiti te višine. V ZDA, kjer je do letos študirala, pa je bila boljša. Pred dvema letoma je dobila tudi izjemno priznanje – po zmagah na dvoranskem in odprtem prvenstvu (z državnim in tudi študentskim rekordom ZDA 461 cm) so jo razglasili za atletinjo leta med študentkami. Velike zaostanke za ameriškimi dosežki pripisuje telesni in psihični utrujenosti. »V ZDA sem v visokem ritmu tekmovala šest mesecev – od začetka januarja do junija. Povprečno sem nastopila na 15 do 16 tekmovanjih. V Evropi sem bila preveč utrujena in se nikakor nisem mogla zbrati za evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre,« je 24-letna Ljubljančanka pojasnila vzroke za zanjo povprečne nastope.

Za atletinjo ljubljanskega Massa je letos prehodno leto. Ob zaključku študija biologije in pisanju diplome je atletiko potisnila na stranski tir. Zato je bila sezona svetovnega prvenstva po pričakovanju zanjo najslabša doslej. Brez zimske sezone ni bilo tekmovalne stanovitnosti. Drugi razlog pa je, da na univerzi v Arkansasu ni imela več take pozornosti na treningih kot v minulih letih. Vadila je občasno in brez nadzora. Svoje je pač opravila in trenerji so se posvečali novim študentkam. Na evropskih tekmovanjih v njenih skokih ni bilo stalnosti, še manj pa zanesljivosti. Na državnem prvenstvu v Celju, kjer je bila blizu normi, je bil vsak skok drugačen. Pomanjkanje treninga je bilo močno opazno. Nobena palica zanjo ni bila »dobra«.

Pravi, da palice same po sebi niso težava, ker jih na vsaki tekmi, tudi v najboljši formi, prilagaja občutku. Težava je v tem, da letos nima ustreznega občutka za trdoto palice, še manj pa za zalet. »Težko je vrhunsko tekmovati brez dovolj vadbe. Za dobre nastope potrebujem določeno število skokov, da se privadim palicam, predvsem pa, da ujamem ritem zaleta. To je nemogoče natrenirati v enem mesecu. Potrebovala bi več mesecev treninga. V Celju sem denimo na 450 cm v prvem skoku imela višino, a sem padla na palico. V drugem sem imela dobro hitrost, a je bila palica zaradi tega premehka. V tretjem je bila palica dovolj trda, a ni bilo globine,« je pojasnila, zakaj so bili skoki na večini letošnjih tekmovanj na višini 450 cm tako različni.

Moskve letos ne bo videla, kar je zagotovo razočaranje. Je pa tolikanj večje zadovoljstvo, da je končala študij. O njem v prihodnjem letu ne bo razmišljala, čeprav si želi nadaljevati študij. Rada bi namreč postala morska biologinja. Skok s palico bo pred vsemi dejavnostmi, ker bi se rada športno izpopolnila do konca. »Vem, da sem sposobna skočiti veliko več kot rekordnih 461 cm. Letos sem bila brez zimske baze za poletje. Priprave za leto 2014 bom začela že oktobra. Z vrhunsko telesno osnovo in boljšo tehniko računam na skoke do 480 cm,« Šutejeva na veliko zadovoljstvo trenerja Slavka Črneta ne dvomi o tem, kaj bo počela prihodnje leto.