Tiskane izdaje
San Francisco –Vsaj za gledalce v Sloveniji prve ponedeljkove ure ne bodo minile v duhu kulturnega praznika. Superbowl, veliki finale lige NFL v ameriškem nogometu, je parada potrošniške družbe in instant pop-kulture. A v bistvu je športni dogodek in zgodovino bodo pisali junaki na zelenici.
Štadion Levi’s v Santa Clari v zalivu San Francisca bo gostil 50. izvedbo superbowla, ki ga bo samo v ZDA gledalo več kot 100 milijonov ljudi. V ospredju bo dolgo pričakovani obračun med popolnoma različnima tipoma podajalca (quarter-back). Cam Newton iz Carolina Panthers (26 let) je hit sezone, poleg natančnih podaj ga odlikuje odličen tek. Kar 13 let starejši Peyton Manning pa je predstavnik stare šole, redko naredi korak naprej in v bolj ali manj varnem zavetju mišičnjakov išče odkritega lovilca.
Manning je v 18. sezonah zrušil mnoge statistične rekorde, a se lahko pohvali s samo enim osvojenim superbowlom, iz leta 2007, ko je bil v Indianapolisu. Še njegov mlajši in manj cenjeni brat Eli iz NY Giants ima dva. Za Peytona, petkratnega MVP, ki bo postal najstarejši QB v superbowlu, bodo pesti stiskali romantiki in nogometni nostalgiki, a vloga favorita je odločno na strani Newtona in fantov iz mesta Charlotte v Severni Karolini.
Manning bo četrtič zaigral v superbowlu in morda bo to njegova zadnja tekma. Šerif, kot ga kličejo, je po zmagi proti New Englandu nasprotnemu trenerju Billu Belichicku šepnil na uho, da je to njegov »zadnji rodeo«. Zdaj zatrjuje, da še ni sprejel odločitve o upokojitvi. »Naj se sliši še tako klišejsko, zanima me samo naslednja tekma,« glede prihodnosti ostaja skrivnosten Manning. Medtem ko so zanj najboljša leta že precej oddaljena in roka ni več tako natančna in močna kot nekoč, pa lahko optimizem gradi na izjemni obrambi Denverja, ki je v konferenčnem finalu zvezdnika Toma Bradyja zaustavila pri 18 točkah in ga kar štirikrat zbila na tla.
Vprašanje pa je, ali bo našla tudi recept proti fantastičnemu napadu, ki ga vodi Newton. Carolina je v finalu konference naravnost raztreščila Arizono (49:15). Panterji, ki še niso osvojili trofeje Vince Lombardi, so v sezoni izgubili le eno tekmo, ključni mož za njen uspeh pa je Newton, čigar predstave so stroko prisilile v redefinicijo vloge podajalca. Kar desetkrat je že sam stekel v končno cono za touchdown in eden njegovih občudovalcev je nihče drug kot – Peyton Manning. »Kar mu je uspelo storiti v kratkem času, je neverjetno. Je odličen podajalec, odličen tekač in odličen vodja. Menim, da bo še dolgo zaznamoval naš šport,« je 196 cm visokemu in 111 kg težkemu tekmecu laskal Manning, ki je med sezono na večni lestvici prekosil Bretta Favra z 71.940 jardi.
Spoštovanje je obojestransko. Newton, ki se je kot osemletni deček podil po ulicah Atlante, ko je bil Manning izbran kot št. 1 na naboru leta 1998, o tekmecu govori z izbranimi besedami. »Če ti takšno pohvalo izreče Šerif, si jo lahko v dnevnik zapišeš z zlatimi črkami,« je dejal Newton, ki mu hrbet ščiti znano ime: 143-kilogramski Michael Oher, čigar pretresljiva življenjska zgodba je bila upodobljena v filmski uspešnici Zgodba o prvaku (The Blind Side, 2009). Oher že ima šampionski prstan, osvojil ga je pred tremi leti z Baltimorjem, zdaj je že v prvi sezoni s Panterji prišel do zadnjega dejanja. »Vsak ima svojo zgodbo in gotovo so mnoge bolj zanimive. Moja je pač prišla na platno,« ostaja skromen Oher, ki mu je pred letom Newton poslal SMS-sporočilo: »Potrebujem te.« »To mi je veliko pomenilo in nisem odlašal. V NFL se je treba ves čas dokazovati. Uresničil sem sanje in še vedno jih uresničujem.«
Nad njegovim »varovancem« pa niso navdušeni prav vsi. Edino, kar kazi Newtonovo popolno sezono in podobo, je njegovo domnevno pretirano izražanje veselja po touchdownu. Zmagovalni ples z načrtovano koreografijo nekateri razumejo kot izraz nespoštovanja in zgodilo se je že, da so nasprotniki želeli obračunati z njim. Newton samo odmahne z roko: »Ne vem, zakaj bi koga to motilo. Bolje, da se navadijo na ta ples, ker ga ne nameravam spreminjati.«
