Boltova zaušnica Gatlinu: šprinterska krona ostaja na Jamajki

Razplet moškega teka na 100 metrov po okusu večine. Tesen obračun, na koncu razlika stotinka.

Objavljeno
24. avgust 2015 01.19
S. V., šport
S. V., šport
Peking – Vrhunec pekinškega svetovnega prvenstva, finale moškega teka na 100 metrov, je ponudil natančno tisto, kar je atletski svet pričakoval. Obračun najboljših dveh šprinterjev, Justina Gatlina in Usaina Bolta, tesno odločitev – stotinka sekunde – ter na koncu zmago pravičnega. Torej tretji naslov svetovnega prvaka v tej disciplini za Bolta.

Gatlin je veliki poraženec Pekinga 2015, kar mu je večina tudi privoščila, nenazadnje gre za dvakratnega dopinškega grešnika. A pravila so takšna, da mu dovoljujejo nastop in po vsem videnem v zadnjih dveh letih je bil Američan favorit. Medtem ko je nizal zmage (28) in dosegal osebne rekorde, je pač Bolt bolj ali manj počival, zdravil poškodbe in zelo malo tekmoval. A ko je bilo najpomembneje, je Američan popustil pod pritiskom, Jamajčan pa prikazal najboljši letošnji tek. Še 1. krog tekmovanja in polfinale sta utrdila Gatlinovo vlogo najresnejšega možnega izzivalca, saj je najhitrejši šprinter sezone (9,74) tekel najprej 9,83, nato pa 9,77, medtem ko je bil Bolt obakrat najboljši v svoji skupini z 9,96. Za nameček njegov polfinalni tek ni obetal nič dobrega, ker je bil njegov že tako ali tako slabši štart tokrat še slabši in se je tudi nekoliko spotaknil …

Finale, v katerem je nastopilo kar devet tekmovalcev (med njimi en Evropejec, Jimmy Vicaut, in en domačin, Su Bingtian, ki sta končala na zadnjih dveh mestih), a se je morala sedmerica sprijazniti z vlogo »statistov«, pa je ponudil povsem drugačno sliko. Bolt se je tokrat veliko bolje pognal iz štartnih blokov, zato sicer veliko boljši štarter Gatlin ni prišel do prednosti, tako da sta tekla vseskozi izenačeno – velika tekmeca nista bila v sosednjih stezah, ampak je bil med njima Tyson Gay –, Američan pa je bil tokrat tisti, ki se je v zadnjih metrih spotaknil in le nemočno gledal, kako mu je superzvezdnik z Jamajke znova speljal 1. mesto, tokrat le za stotinko sekunde … Gatlin ostaja pri zgolj eni zmagi nad Boltom v osmih medsebojnih dvobojih, edino je dosegel na mitingu v Rimu, na velikih tekmah do zlata ne more. Ne glede na to, v kako dobri formi je in ne glede na to, koliko vprašajev visi nad Jamajčanovo pripravljenostjo …

»Bil sem sproščen, brez kakršnegakoli pritiska in uspelo mi je. Pomembno je le to, da odtečeš svojo tekmo,« je takoj po tekmi dejal Bolt, medtem ko je Gatlin – s kislim nasmeškom – zelo športno prenesel bolečo zaušnico: »To je bila odlična tekma in počaščen sem, da sem bil del nje. Seveda si vsak želi zmagati, a Usain je bil pač boljši.«

Naslov prvaka je v metu kladiva – veliko manj odmevno – ubranil tudi Pawel Fajdek, medtem ko v suvanju krogle David Storl ni zmogel še do tretjega naslova, saj ga je ugnal Joe Kovacs, v sedmeroboju pa je le dobro leto dni po rojstvu sina slavila Jessica Ennis-Hill.

Renner danes v finalu

Danes bo v Pekingu pomemben dan tudi za slovensko atletiko, saj bo v svojem prvem finalu na SP nastopil Robert Renner (13.05 po srednjeevropskem času), ki je v kvalifikacijah skoka s palico s 570 cm postavil državni rekord in izpolnil normo za nastop na OI v Riu 2016. Uvodni konec tedna je bil Renner edini od naših uspešen, saj so Maja Mihalinec na 100 m, Luka Janežič na 400 m in Žan Rudolf na 800 m izpadli v prvem krogu tekmovanja. Janežič je bil med to trojico vsekakor najbolj zadovoljen, saj je s časom 45,28 izboljšal natančno 16 let star državni rekord Matije Šestaka, za nameček je tudi on izpolnil normo za Rio.

»Trener Rok Predanič je sicer napovedal državni rekord, sam pa nisem bil tako prepričan. Pred SP na balkanskem prvenstvu v Romuniji namreč nisem dobro nastopil, zato v Peking nisem odpotoval z velikimi pričakovanji, a tu sem dosegel vrhunski izid. Zelo, zelo sem zadovoljen,« je ocenil Janežič, ki so ga po 200 metrih tekmeci začeli prehitevati, a je v zadnjih 50 metrih nadoknadil nekaj zaostanka. Janežič je z 19 leti najmlajši član zelo mlade slovenske reprezentance, letos pa je zelo napredoval. Potem ko je izboljšal dvoranski rekord na 400 m, je že v Velenju le za las zgrešil najboljšo slovensko znamko tudi na prostem, najboljši tek pa prikazal na najpomembnejši tekmi: »Še sam komaj dojamem, koliko sem napredoval letos, pri čemer mi še vedno manjka močnih tekem, ki jih bo, upam, v prihodnje več. Prepričan sem, da bom lahko tekel tudi pod 45 sekundami, bržčas še ne prihodnje leto, toda to je moj cilj.«