Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnja leta najboljši slovenski kolesar na največjih etapnih dirkah Jani Brajkovič se je po dobrih dveh letih spet vrnil na zmagovalni oder. Na dirki po španski pokrajini Burgos je osvojil tretje mesto, kar je sicer pravšnji obliž za letošnje padce, predvsem pa smolo na dirki Po Poljski, vendar pa njegovih pogajalskih izhodišč za Astano za sezono 2015 ni spremenil.
»Najbolj pomembno je, da nisem padel, da sem pridobil samozaupanje,« je komentiral tretje mesto Brajkovič, ki niti ni bil tako daleč od zmagovalca Naira Quintane, sicer prvega favorita bližajoče se španske dirke (začela se bo v soboto). Čeprav si je močno želel nastopiti na Vuelti, kjer je leta 2006 kot edini Slovenec doslej oblekel majico vodilnega na treh največjih dirkah, Brajkoviča ni v moštvu Astane za špansko dirko. Je zgolj rezerva. Tudi v prihodnji sezoni ga v kazahstanskem moštvu bržkone ne bo. Glavni menedžer Aleksander Vinokurov je nad njim naredil križ. V Astani pravijo, da ni izpolnil pričakovanj oziroma, da nanj niso mogli računati, ko so želeli. Za večino težav – predvsem padce – ni kriv sam. A kaj, ko je profesionalni šport neusmiljeno krut. V kazahstansko-rusko-italijanskem moštvu so okrog Vincenza Nibalija že sestavili moštvo za prihodnjo sezono, tako da Brajkoviču preostane le, da poišče novo okolje, v katerem bo lahko uresničil svoje, še vedno visokoleteče cilje.
Na vprašanje novinarjev v Burgosu, kakšne možnosti ima za prihodnjo sezono, je odgovoril, da za zdaj nima še nič. Želi pa si ekipo, v kateri bo lahko sam svoj, tekmoval na dirkah, ki si jih želi, predvsem pa dosegel rezultate, za katere je sposoben. Idealno bi bilo, če bi bila to ameriška ekipa. V Koloradu, Kaliforniji in Utahu se najbolje počuti in najraje dirka, ponavadi pa tam vsako leto opravi tudi del priprav. Ta čas sta na World Touru dve ameriški ekipi: Garmin in Cannondale. Če se bosta združili, kot je sicer pričakovati, Brajkovič pa bi podpisal pogodbo, bi bili v novem »super moštvu« kar trije Slovenci. Kristjan Koren in Matej Mahorič sta namreč na seznamu osmih kolesarjev, ki bodo prestopili iz Cannondalea.
Čeprav je za Janijem zavoljo padcev in poškodb najtežja sezona v karieri (kar trikrat je moral predčasno končati največje dirke sezone), bo imel do konca nesrečnega leta 2014 še nekaj velikih priložnosti da si povrne ugled, ki si ga je pridobil z zmagami na Kriteriju Dauphine in ameriški dirki po Georgii. Bitko za novo pogodbo bo nadaljeval na klasikah, za VN Plouaya in kanadskih ter svetovnem prvenstvu v Ponferradi v Španiji, če mu bodo seveda v Astani dali priložnost. Selektor Gorazd Štangelj računa, da bo konec septembra v vrhunski formi in eden izmed nosilcev slovenske reprezentance, saj je krožna proga z dvema klancema (skupaj sta dolga 98 km) z več kot 4200 m višinske razlike zahtevna. »Počutim se zelo dobro. Tako kot leta 2011 pred Tourom. Edino, kar si želim, je malo sreče, da lahko pokažem, koliko sem dejansko dober,« Brajkovič z novim optimizmom pričakuje nadaljevanje sezone, v kateri je že veliko izgubljenega. V bistvu pa ne bo nič, če bo dirkal vrhunsko – tako, kot si želi.
