Tiskane izdaje
Ljubljana – Po nesrečnem padcu na Touru in enomesečni rehabilitaciji je Jani Brajkovič upal, da bo na Vuelti vendarle unovčil celoletne priprave. Vendar se mu je napad na zmagovalni oder izjalovil. Končal je na 22. mestu, kar je sicer njegova najboljša uvrstitev v treh nastopih v Španiji. Ko je v dveh etapah v drugem tednu izgubil 14 minut, je upal na etapni uspeh, vendar mu ni uspelo ujeti zmagovite skupine, tako da ostaja pri njegovem prvem blesku na veliki sceni iz leta 2006, ko je z 2. mestom v etapi na Covatillo za dva dni oblekel takrat še zlato majico vodilnega.
Kaj se je pravzaprav zgodilo na vzponu na Angliru?
To je bil eden najslabših dni v moji karieri. Niti sam ne vem, zakaj sem zaostal 14 minut. Menim, da sem bil zelo dobro pripravljen. Sicer ne tako, kot za Tour, a dovolj dobro, da bi lahko dosegel vrhunsko uvrstitev, med peterico najboljših.
Po prvem tednu je kazalo dobro. Do prostega dneva je šlo po načrtih. Potem pa dva dni hude krize...
Razlage so različne. Johan Bruyneel (menedžer moštva RadioShack, op. p.) meni, da sem plačal davek nastopu v ZDA, saj sem se le tri dni pred Vuelto vrnil domov. Ampak težav s časovno razliko nisem imel. Menim, da sem bil pretežak za tako hribovsko obarvano traso.
Koliko kilogramov ste imeli na štartu?
Šestdeset! To je največ v karieri na kateri koli dirki. Nastop v Španiji so mi v klubu pogojevali s težo 60 kg. Prepričan sem, da sta bila dva odvečna kilograma glavni vzrok za polom. Kar 14 dni po vzponih nosil dva kilograma več, kot sem vajen. Na Touru sem imel 58 kg in sem se odlično počutil. Tudi prvih pet dni sem bil konkurenčen.
Pred francosko pentljo ste dejali, da je to vaša idealna teža.
Matematike s kilogrami ne razumem dobro. Pravega odgovora, zakaj sem moral pridobiti na teži, nisem dobil.
Po objavi združitve med RadioSchackom in Leopardom ste zmajevali z glavo, češ da to ni kombinacija za vas. Kot je slišati, vas Bruyneel ni seznanil, da pripravlja novo moštvo.
Nihče v ekipi ni slutil, kaj šele, da bi vedel, kaj se dogaja v ozadju. Tisti trenutek, ko so v karavani zaokrožile govorice, nisem bil več 100-odstono z glavo na dirki. Premlevali smo informacije, odgovorov na vprašanja nismo dobili. Tudi Bruyneel se je zavil v molk. Menim, da je vse skupaj močno vplivalo na tekmovalnost moštva.
Vuelta se je končala presenetljivo. Med favoriti je zadovoljil le Britanec Bradley Wiggins, zmagovalec Juan Cobo in mladi Wigginsov rojak Christopher Froome pa sta presenetila.
Mene je najbolj presenetil Froome. Cobo sicer ni sodil med velike favorite za zmago, za zmagovalni oder pa vendarle. Tudi zato, ker njegovega moštva Geox ni bilo na Touru. Imeli so največ moči.
Trasa letošnjega španskega krogaje bila peklenska tudi brez Pirenejev. Bilo je 10gorskih etap s šestimi cilji na klancu. Pisana jebila na kožo specialistom za krajše klance, odločilapa se je na najtežjem med vsemi na treh največjih dirkah - Angliruju.
Vuelta je bila letos bržčas celo zahtevnejša, kot je bil lanski Tour. Pa ne zaradi trase, ampak načina dirkanja. Bitke v prvih 50 kilometrih so bile hujše. Zelo težko je bilo zadeti pravi pobeg. Jaz nisem imel pravega nosu.
Zadnji teden ste že trenirali za kronometer na SP.
Opravil sem nedvomno zelo dober trening. Energije nisem izgubljal v prazno, tako da v Københavnu pričakujem zelo dobro formo. Le spočiti se moram.
Pred vami ni samo SP, ampak zelorazburljivo obdobje, v katerem se boste moraliodločiti, kako naprej. Ostati v moštvu JohanaBruyneela ali pa spremeniti okolje. V novemsupermoštvu ne boste več kapetan, kot vam je Bruyneel obljubljal za naslednji Tour, ali pač?
Vsekakor bom temeljito premislil. Imam nekaj resnih in dobrih ponudb. Prihodnost je odvisna od pogovora z Bruyneelom. Doslej zame ni imel časa ... Prebral pa sem, da sem član tega novega moštva.
