Bratje, ki so samo želeli igrati

Ljubljana – Bržkone bi včerajšnja tekma slovenske ragbi reprezentance v evropskem pokalu narodov z Bolgarijo minila tiho, stran od oči slovenske javnosti, ki le redko sliši za ta šport. A so encijani pred časom dobili sanjsko darilo: pomoč jim je ponudilo pet klenih Angležev s priimkom Skofič.

Z njimi je slovenski reprezentanci uspel svojevrsten podvig: na štadionu ŽAK v Spodnji Šiški so gledalci napolnili tribune (bilo naj bi jih okoli 2500, med njimi tudi predsednik Borut Pahor), veliko si jih je tekmo ogledalo prek neposrednega spletnega prenosa. Archie, Frankie, George, Jack in Max Skofič so poskrbeli za kar najboljšo promocijo ragbija v Sloveniji doslej, prepričljiva zmaga s 43:17 in velik korak k obstanku v skupini C2 pa sta bila le pika na i tej simpatični zgodbi. Skofičevi so za nameček dosegli še svojevrsten rekord: še v nobeni reprezentanci doslej namreč ni zaigralo pet bratov. A so skromni fantje iz Manchestra zagotovili, da jih je zadovoljila že sama priložnost, s katero so počastili spomin na pokojnega očeta, ki jim je dal slovenske gene, in pa topla dobrodošlica slovenskih športnih navdušencev.

Peterica je idejo dobila, ko se je eden od njihovih angleških soigralcev v polprofesionalnem klubu Tarleton pridružil reprezentanci Cipra. Tako so še sami stopili v stik s slovensko ragbi zvezo in kajpak takoj prejeli prijazno vabilo. Slovenija jim sicer nikakor ni bila tuja, že večkrat so obiskali sorodnike na Šentilju, od koder je izviral njihov ded. Ko so si včeraj nadeli drese s simbolom Triglava in se trudili zapeti Zdravljico, so začutili tudi večjo pripadnost domovini svojih prednikov.

»Tu nam je res všeč, zelo dobro se počutimo, ljudje so zelo gostoljubni. Sploh zdaj se zaradi te tekme počutimo še toliko bolj posebno. Vsi so zelo prijazni, tudi Ljubljana je zelo lepo mesto, kajpak nam ugaja tudi vreme. Mislim, da bomo v prihodnosti prihajali še večkrat. Sam bi se brez težav preselil sem,» je povedal drugi najstarejši od bratov Max, ki je pred tekmo postal nekakšen družinski predstavnik za javnost in v največji meri komuniciral z mediji. Ne sicer v slovenščini, ta je bila doslej zanje vendarle še pretrd oreh. »Jezik nam dela težave, saj veste v Angliji nimamo možnosti, da bi se učili slovensko. Največ besed smo doslej osvojili na treningih, tudi slovensko himno smo se v zadnjih dneh pred tekmo učili intenzivno. Težko je, a se trudimo. Toda po drugi strani vsi tukaj zelo dobro govorijo angleško, zato nimamo težav,« je povedal Max.

Sogovornik, ki je bil na včerajšnji tekmi proti Bolgariji tudi izbran za najboljšega igralca tekme, je še zagotovil, da ta nastop zanje ni bil le zabavna avantura, temveč imajo namen z reprezentanco sodelovati na dolgi rok. »Seveda, nismo prišli igrat le na eno tekmo, več bi radi reprezentanci pomagali tudi v prihodnje. Če si bomo le lahko vzeli čas in dopust v naših službah. Vsi delamo, od ragbija ne živimo in tudi ne nameravamo. Vendar pa v njem uživamo. Če nas bo selektor poklical, bomo gotovo še prišli,« je zatrdil ragbist, ki se sicer preživlja z grafičnim oblikovanjem, na tribuni pa ga je spremljal celo njegov šef, pa tudi nekateri člani družine, ki so v Slovenijo pripotovali kar z avtomobilom.

Ragbi je v Sloveniji daleč od ravni, ki so je Skofičevi vajeni iz domovine tega športa. »Slovenskih tekmovalcev je bolj malo, toda vsi, ki so v reprezentanci so zelo predani temu športu. Hitro smo se ujeli. Zdi se mi, da na igrišču ni le pet bratov, temveč da smo bratje vsi med seboj,« je še povedal član družine, ki se je s svojo zgodbo znašla tudi na angleški televiziji Sky. »Vse, kar smo želeli, je igrati ragbi, naš cilj ni bil medijska pozornost, je pa res, da smo zbudili pozornost številnih medijev tudi na Otoku. Če bo ta naša zgodba na tak način pripomogla k večji podpori ragbija v Sloveniji, pa toliko boljše.«