Brez Bolta diamanti izgubijo lesk

Tudi v atletski diamantni ligi se vse vrti okrog Usaina Bolta. Z njim so mitingi planetarni dogodki na najvišji ravni, brez njega zgolj predstava atletskih šampionov. Boltovi nastopi so tako velik magnet, da so prireditelji pripravljeni plačati tudi 300 in več tisoč dolarjev (229.000 evrov) za manj kot deset sekund užitka.

Prireditelji v Parizu in Bruslju pravijo, da je to pač cena za atleta Boltovega kova (lani 250.000 $), prepričani pa so, da bi se z njim povrnil tudi milijonski vložek. Organizator pariškega mitinga Laurent Boquillet zagotavlja, da bo Bolt Stade de France v Saint-Denisu zagotovo napolnil. »Izračun je enostaven. Brez Bolta pride na diamantno, prej zlato ligo od šest do deset tisoč gledalcev. Z njim je obisk tri- do štirikrat večji. Lani smo prodali 39.325, leto dni prej pa 49.174 vstopnic. Če vzamemo, da je povprečna cena 30 evrov, vložek v Bolta vrne že četrtina gledalcev,« je Boquillet predstavil računico, ki velja povsod v svetu, kjer nastopa jamajški superzvezdnik. Bolt je v treh letih diamantne lige povprečno nastopil na štirih mitingih. Najdlje tekmuje v Bruslju in Rimu, kjer znajo prisluhni njegovim finančnim željam. Tudi letos bo nastopil v Bruslju (šestič zapored) in Rimu, vrača pa se v Pariz in London.

Odsotnost »zlate jamajške strele« pa seveda ne pomeni, da je tekmovalna kakovost mitingov slabša. Rezultatski junak londonskih iger David Rudisha (edini je izboljšal svetovni rekord – na 800 m 1:40,91), Britanec Mo Farah, Američan Tyson Gay, Jamajčan Yohan Blake in Francoz Renaud Lavillenie so zagotovo izjemni atleti, a za seboj nimajo takšnega medijsko-reklamnega stroja, kot ga ima Bolt. Zato je njihova tržna vrednost bistveno manjša. Pri atletinjah že nekaj let ni tako močne in izstopajoče osebnosti, kot so bile svojčas Merlene Ottey, Florence Griffith-Joyner in z dopingom očrnjena Marion Jones. Še najbolj so se jim v zadnjem času približale Rusinja Jelena Isinbajeva, Američanka Sanya Richards-Ross in Hrvatica Blanka Vlašić. Zvezdnicam minule sezone Američanki Allyson Felix, Britanki Jessici Ennis in Avstralki Sally Pearson manjka karizma velikih šampionk.

Šanghaj rešuje medijsko podobo

S tekmami v 32 disciplinah so pri IAAF tudi omejili vpliv menedžerjev, a ga niso izločili, tako da ni nujno, da v vsaki disciplini nastopajo resnično najboljši. V nekaterih brez zadrege v ospredje porivajo svoje varovance. Boltov menedžer Ricky Simms denimo nastope zelo skrbno načrtuje, okrog svojega varovanca pa ustvarja vzdušje, kot bi bil predsednik države. S prvim izzivalcem Yohanom Blakom se bo najhitrejši Zemljan letos spet soočil dvakrat – avgusta na SP v Moskvi in septembra v Bruslju. Kljub temu, da na vseh tekmah ni absolutne konkurence, kot denimo v zimskih panogah svetovnega pokala, so v mednarodni atletski zvezi zelo zadovoljni. Predvsem zaradi večjega števila obiskovalcev in gledanosti na TV. Lani si je 14 mitingov diamantne lige po TV ogledalo 20,7 milijona domačih gledalcev, kar je trikrat več kot v zlati ligi. Vendar je ta primerjava pogojena z mitingom v Šanghaju (ima dobro tretjino gledanosti), ki ga v zlati ligi ni bilo. Povprečje brez Šanghaja pa kaže, da si ogleda elitne atletske tekme na domačih tleh povprečno le slab milijon gledalcev. Ameriški trg, ki tudi v preteklosti ni sledil evropskemu, je očitno opešal, razvija pa se kitajsko-japonski, ki je s poškodbo enega najbolj priljubljenih atletov sveta Liu Xianga dobil močan udarec. Morda pa je rešitev 17-letni Japonec Jošihide Kirju, ki je pred dnevi tekel mladinski svetovni rekord na 100 m – 10,01. Kaj takega ni uspelo niti mlademu Boltu.

Skromna slovenska udeležba

Med 96 zmagovalci diamantne lige iz 26 držav (največ, 24, jih imajo ZDA) Slovencev ni. Tudi v prihodnje jih ne bo, kajti slovenska atletika je na drugoligaški kakovostni sceni. Z izjemo Primoža Kozmusa (kladiva žal ni v diamantni ligi) nima atletinj in atletov za svetovni vrh, kot so bile nekoč Brigita Bukovec, Britta Bilač in Jolanda Čeplak, ki so zmagovale na največjih mitingih sveta. V diamantni ligi so v minulih treh letih nastopili samo štirje – Martina Ratej (osemkrat), Marija Šestak in Snežana Rodič (po štirikrat) ter Rožle Prezelj (enkrat). Na zmagovalnem odru sta stali le Ratejeva (leta 2010 druga v Eugenu in tretja v Dohi) in Šestakova (tretja lani v Bruslju). Letos ima zagotovljen nastop zgolj Ratejeva, udeležba Rodičeve (peta je bila leta 2010 v Bruslju) pa bo odvisna od rezultatov. V. D.