Brez Gianija in Ropreta?

Če Italijan Andrea Giani ne bo ostal slovenski odbojkarski selektor, se bo prvi mož OZS Metod Ropret »stehtal«.

Objavljeno
08. junij 2016 02.01
Janez Porenta
Janez Porenta
Ljubljana – Olimpijske igre, svetovno prvenstvo, svetovna liga. To so trije glavni imperativi slehernega odbojkarja, le redkim pa je dano obkljukati vsaj enega. Zdajšnji generaciji slovenske moške članske reprezentance se je posrečilo, z lansko zmago v evropski ligi si je odprla vrata v svetovno, zgodovinski prvi nastop jo čaka prihodnji konec tedna v Stožicah.

Niti najmanj se izbranci selektorja Andree Gianija ne ozirajo na to, da tekmeci ne bodo najboljše in najbolj atraktivne svetovne zasedbe, kakršna je bila nedavno denimo Brazilija. Takšne namreč nastopajo v prvem in deloma drugem razredu svetovne lige, pot do tja pa je zgolj ena: zmaga v najnižjem, tretjem kakovostnem razredu. V njem v razmeroma povprečni konkurenci izstopajo štiri evropske reprezentance, ob finalistu lanskega EP še Španija, Grčija in predvsem Nemčija.

Vsi deležniki – igralci, strokovni štab in vodstvo zveze – pričakujejo čim bolj polne Stožice, kar bi si fantje, ki so oktobra lani podpihnili odbojkarsko evforijo neslutenih razsežnosti, in selektor, ki je preporodil moštvo, tudi zaslužili. »Upam, da domači privrženci še niso pozabili našega srebra in da se evforija še ni polegla,« je pomen dobrega obiska podčrtal korektor Mitja Gasparini, kapetan Tine Urnaut pa dodal: »Že celo desetletje smo nestrpni! Odkar sem prvič oblekel reprezentančno majico, sem si želel zaigrati v svetovni ligi. Dočakali smo ta trenutek, vendar pa zato nismo nemirni, saj verjamemo v našo kakovost in sistem igre, zavedamo se, koliko veljamo in česa smo sposobni.«

Selektor Giani ima na pripravah na voljo 15 obrazov. »Letošnje priprave so precej krajše od lanskih, zato sem si že uvodoma želel težke nasprotnike. Stvari so doslej potekale po načrtih, pokazalo se je, katera so naša najmočnejša orožja in kaj moramo v igri še popraviti. Tudi novinci so se zelo dobro vklopili v zasedbo. Zdaj nas čakajo še trije pripravljalni obračuni z Egiptom, ki jih moramo optimalno izkoristiti. Prepričan sem, da je Egipt idealna opcija za zadnji del priprav, saj je kakovostna reprezentanca z odličnim selektorjem Flaviem Gulinellijem,« je poudaril italijanski čudodelnik na slovenski klopi.

Vprašanje pa je, ali jo bo še grel tudi po koncu letošnjih reprezentančnih akcij, saj mu takrat namreč poteče pogodba z Odbojkarsko zvezo Slovenije (OZS). Njen predsednik Metod Ropret bo naredil vse, da bi Giani v sedlu ostal vsaj do leta 2020 oziroma do OI v Tokiu, težko pa bo ukrotil okoliščine, na katere ne bo imel vpliva. V italijanskem klubskem tekmovanju namreč vodstva prvoligašev trenerje, ki so hkrati tudi selektorji, postavljajo pred zid in zahtevajo, naj izberejo zgolj eno pot. »Kaže se tendenca, da bi v italijanski ligi sprejeli pravila v tej smeri. Tega se najbolj bojim. V tem primeru bi imel jaz povsem zvezane roke, odpadli bi vsa moja iznajdljivost in odločnost,« pritrjuje Ropret.

Prvi mož OZS se zaveda, da bo Giani, če bo moral tehtati, izbral klubsko prihodnost. »Kolikor ga poznam, lahko zatrdim, da zanj ne bi bilo zadosti, da bi bil v vse odbojkarske akcije vpet zgolj štiri mesece letno. Predano in entuziastično, kot dela, seveda želi biti v pogonu vse leto,« priznava Ropret, ki bo vložil skrajne napore in skušal ugoditi vsem Italijanovim zahtevam, da bi ga zadržal na selektorskem stolčku. »Če se ne razplete tako, bom to interpretiral kot osebni poraz in bom svoj nadaljnji mandat postavil na tehtnico,« dodaja Ropret in v isti sapi poudarja še eno podrobnost: »Če bodo Stožice v svetovni ligi tri dni polne, Giani ne bo ostal ravnodušen. Je čustven človek, ti argumenti pri njem štejejo, kar se je pokazalo že lani na slavju na Kongresnem trgu.« Drugi konec enačbe je torej logičen.