Tiskane izdaje
Ljubljana – Resda so v decembrskih dneh športniki na snegu, ledu, parketih dvoran, tudi v vodi 25-metrskih bazenov aktivni, da je kaj, a v zadnjih tednih koledarskega leta napoči tudi čas družabnih srečanj junakov naše športne preteklosti, herojev današnjih navijačev, kajpak tudi nesrečnih poražencev. Prireditev Športnik leta zbere prav vse omenjene.
»Gre za zelo lep dogodek, iz leta v leto je na višji ravni in pravzaprav mi je kar žal, da zbere večinoma le ljudi iz športnih krogov. Predlagal bi, da bi morda tudi s prodajo vstopnic omogočili prihod širši javnosti, prepričan sem, da bi si tudi številni navadni smrtniki radi ogledali smetano slovenskega športa v živo,« je Društvu športnih novinarjev Slovenije, prireditelju tradicionalne razglasitve junakov leta, sporočil Štefan Seme, nekoč hokejist in trener, tudi zadnji selektor pred Matjažem Kopitarjem, ki je naše ase ledenih ploskev vodil na olimpijskem turnirju. Spomini na Sarajevo '84 kajpak ostajajo nepozabni, Seme je bil seveda vesel, ko je lahko zaploskal tudi svojim naslednikom za uvrstitev v Soči: »Hokej ohranja svoje vidno mesto na slovenskem športnem zemljevidu. Pred enim letom je med posamezniki zmagal Anže Kopitar, zdaj je najboljša reprezentanca, pa tudi že kdaj v preteklosti je bila na vrhu.«
Od omenjenih sarajevskih dni so se zasukala tri desetletja, na olimpijske dneve se bodo spomnili tudi v EBEL, saj bodo namesto lanske bežigrajske zimske klasike v prihajajočem januarju prav v legendarni Zetri hokejisti Telemacha Olimpije gostili koroška tekmeca, VSV iz Beljaka ter KAC iz Celovca. A še več vzporednic z najodmevnejšim hokejskim turnirjem na svetu bodo vsekakor potegnili naši risi, ko bodo veliko zgodbo v Sočiju odprli prav z izjemno domačo reprezentanco. »Vrhunec kariere,« ni bilo dvoma za reprezentančnega vratarja Roberta Kristana ob namigu o pomenu uvrstitve na olimpijske igre in spoznanju, da se bo s soigralci boril proti vodilnim asom ledenih ploskev. Sam je sicer prišel na četrtkovo prireditev v Cankarjev dom neposredno s Slovaškega, kjer brani v Nitri in se vsakodnevno srečuje z utripom dežele, v kateri hokejska igra med domačim prebivalstvom poleg Kanade, Latvije in Finske ohranja ugled športne panoge št. 1: »Vedno znova Slovakom ponovim, da z nami v Sočiju ne bodo imeli lahkega dela …«
A tokrat je bil Kristan, ob reprezentačnem soigralcu Alešu Mušiču in selektorjevem pomočniku Niku Zupančiču, edini na četrtkovem odru med zmagovalci letošnjega novinarskega izbora. Drugi slovenski hokejisti so po svojih klubih na tujem, obveznosti na snegu so preprečile prihod na prireditev tudi najboljšima posameznikoma, Tini Maze in Petru Prevcu. A zanimivo, da tudi pri sosedih v Avstriji tokrat zmagovalcev ni bilo med navzočimi na slovesnosti. Nogometaš David Alaba je moral ostati v Münchnu, smučarka Anna Fenninger pa je prišla na Dunaj, a zaradi slabega počutja poslopje Austria Centra zapustila še pred začetkom odmevne prireditve. Počutje Mazejeve in Prevca v teh dneh zavoljo slabših dosežkov kot v prejšnji sezoni resda ni sanjsko, a prek velikega zaslona sta z lovorikama pozdravila občinstvo v domovini.
»No, glede izbora najboljše športnice najbrž res ne bo ugank, saj je za Tino sanjska sezona, v moški konkurenci pa bom dejal takole – pustimo se presenetiti,« je nekaj minut pred vstopom v Gallusovo dvorano dejal legendarni Bojan Križaj, petkrat športnik leta na Slovenskem. A nato kakšnega izrazitega presenečenja ob izboru ni bilo. Moška lovorika je pripadla skakalcu, ki je Slovenijo na zadnjem svetovnem prvenstvu v klasičnem smučanju razveselil s kolajnama, srebrno in bronasto.
Kot vedno in kot pravzaprav povsod po svetu, ko gre za takšna priložnostna srečanja, pa nato večer ob obloženih mizah mineva v obujanju spominov, a tudi neskončnih razpravah o nagrajencih in tistih, ki jim športnonovinarska srenja ni namenila (dovolj) glasov. Toda vse skupaj ponavadi mine v sproščenem duhu, kajpak tudi smeha ne manjka. Kot ob besedah dr. Mateja Svetca, zdravnika naših biatloncev. Sam se pogosto pošali na račun svojih kilogramov, tako je bilo tudi, ko nam je sprva zaskrbljeno pripovedoval o zadnji zastrupitvi Jakova Faka. »Pomislite, takšen športnik, pa sploh ni občutil apetita. Zakaj se to nikdar ne zgodi meni?« Smeh in optimizem sta pospremila navzoče v predpraznično ljubljansko noč. S popotnico olimpijskega leta in številnih novih spektaklov v športnih arenah.
