Bubka je vladal s palico, vladal bi tudi športu

Prvo atletsko svetovno prvenstvo v Rusiji obeležuje 30 let od prvega tovrstnega tekmovanja, ki so ga gostili Helsinki in kjer sta karieri začela dva velikana, Carl Lewis in Sergej Bubka. Slednji je še vedno v središču dogajanja, le da ne po športni plati, ampak športno-politični. Številnim funkcijam si želi čez slab mesec dodati še eno: predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja.

V sredo, 14. t. m., je minilo natančno 30 let, odkar je Sergej Bubka osvojil prvi naslov svetovnega prvaka v skoku s palico, še danes pa je edini atlet, ki je bil nepremagljiv na šestih zaporednih SP, po Helsinkih še v Rimu 1987, Tokiu 1991, Stuttgartu 1993, Göteborgu 1995 in Atenah 1997 (na OI in EP je osvojil »le« po eno zlato kolajno). Svetovni rekord je v tej disciplini izboljšal kar 35-krat (17-krat na prostem in 18-krat v dvorani), njegovih 614 cm iz leta 1994 oziroma 615 cm (dvorana) iz sezone 1993 je še vedno nedosegljivih in zdi se, da bo tako vsaj še nekaj časa. »Izkušnja iz Helsinkov je bila nepozabna. Star sem bil komajda 19 let in nisem bil med kandidati za kolajne, kar pomeni, da nisem občutil nikakršnega pritiska. Zmaga je bila sanjska in spomnim se, da sem tedaj prvič dal tudi avtogram,« je v zadnjih tednih kolesje tri desetletja nazaj (posebnost tekmovanja je bila tudi ta, da so kvalifikacije zavoljo slabega vremena odpadle) večkrat zavrtel Bubka, pri katerem pa je seveda vedno bolj pomembno, kako vidi prihodnost, kakšna je njegova vizija športa.

Odkar je leta 2001 končal športno pot, se je namreč povsem preusmeril v športno politiko, ta čas je predsednik ukrajinskega olimpijskega komiteja, podpredsednik mednarodne atletske zveze IAAF, član izvršilnega odbora MOK, apetiti enega najboljših atletov doslej pa le še naraščajo. Pred slabimi tremi meseci je napovedal, da se bo spustil v boj za najpomembnejši stolček v svetu športa, pri čemer je imel zadnji teden dni v Moskvi, v svoji nekdanji domovini, za katero je osvojil več kot polovico kolajn, odlično priložnost za kampanjo, saj je lahko na vsakem koraku podajal svoje poglede, gostil je športne eminence itd. Je pa tudi res, da se je moral kot šef prireditvenega odbora nenehno zagovarjati, ker je bil obisk pod vsemi pričakovanji, 12-milijonska Moskva ni zmogla napolniti Lužnikov …

Za razliko od bitk, ki jih je bil na atletskih štadionih, bo Bubka v boju za prevzem MOK vendarle avtsajder, z 49 leti pa bo najmlajši od šesterice kandidatov, če bi bil izvoljen, bi bil tudi prvi predsednik s tako izjemno tekmovalno kariero. A »mladost« zanj ni pomembna, nenazadnje pa se tudi njegove ideje vrtijo okoli tega, kako bi v šport spet pritegnil mladino, to je celo njegov prvi cilj. »Če bom izvoljen, bo moja glavna naloga ponovno privabiti mlade. In tu bi bila lahko moja leta, pri katerih pa imam vendarle tudi zelo bogate izkušnje, prednost. Kot oče dveh sinov, obeh v dvajsetih letih (Sergej ml. je bil nadarjen teniški igralec, dokler se ni težko poškodoval pri padcu skozi okno, op. p.), sem bolj seznanjen s potrebami in željami naslednjega rodu. Mladi ljudje po svetu se vedno manj ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi in igrajo športne igre na računalnikih. Zato je vedno več debelosti in s tem povezanih bolezni. Ne smemo si privoščiti, da izgubimo celotno generacijo, moramo navdahniti mlade za šport, za razumevanje olimpijskih vrednot in za igranje aktivne vloge v lokalnih skupnostih,« pravi Ukrajinec, ki po tekmovalni upokojitvi ni niti za hip okleval, kaj bo njegov naslednji korak, saj – kot pravi – šport ni le del njegovega življenja, ampak je od nekdaj njegovo življenje.

Doping največje zlo

»Šport mi je dal vse in želim mu vrniti, kolikor lahko. Jacques Rogge je opravil odlično delo, vloga predsednika pa zahteva nekoga z energijo, željo, izkušnjami in jasno vizijo, ki bo gibanje popeljala v novo ero. Prav nekatere te odlike so me popeljale do tu, kjer sem ta čas, in mislim, da sem nared in sposoben za prevzem tega položaja,« je prepričan Bubka, dobro zavedajoč se, da šport ni ravno v najboljši »formi«. Številni dopinški škandali, nameščanje rezultatov, nelegalne stave, korupcija in še kaj ga je pretreslo v zadnjem obdobju. »Goljufe in nepoštene ljudi poznamo iz vsakdanjega življenja in tako tudi športa. Eni se držijo pravil, drugi ne, in nad slednjimi sem zelo razočaran, a pomembno je, da zaščitimo nedolžne. Strinjam se z Roggejem, ki je dejal, da je doping največja grožnja športu, vendar pa se MOK proti temu bori z vsemi močmi, ustanovila je tudi protidopinško agencijo WADA, dosledno trdo delo nam bo pomagalo očistiti šport. Seveda pa bo ta bitka zelo težavna, ne bomo je dobili v enem dnevu, za nobenega, ki bo padel na kontroli, pa izgovora ni,« je na novinarski konferenci v Moskvi razmišljal Bubka, ob tem pa se je moral seveda še posebej zagovarjati zaradi »svoje« atletike, potem ko jo je tik pred SP zaznamoval nov velik škandal, v katerega so bila vpletena tudi slovita imena, kot so Tyson Gay, Asafa Powell in Sherone Simpson. Zanj je to znak, da sistem IAAF, ki vloži v boj proti dopingu zelo veliko denarja, deluje in da se ne bojijo razkrivati niti največjih zvezdnikov.

In še z enim vprašanjem se vedno pogosteje srečujejo v MOK, namreč glede olimpijskega programa – burne reakcije je denimo vzbudila napoved, da bi se lahko iz sporeda črtala rokoborba –, tudi tu pa Bubka ne želi mimo mladih. »Mislim, da bi moral razmisliti o razširitvi programa in dodati panoge oziroma discipline, ki zanimajo mlade. Olimpijski program ne sme ostati statičen, medtem ko se svet spreminja in se razvijajo novi športi, ki so vedno bolj priljubljeni. Tudi mi imamo priložnost, da uvedemo spremembe,« si razvoj zamišlja Ukrajinec, ki bo imel na volitvah 10. septembra pet protikandidatov. To so Portoričan Richard Carrion, Švicar Denis Oswald, Ng Ser Miang iz Singapurja, C. K. Wu iz Tajvana in Nemec Thomas Bach, ta čas eden od štirih podpredsednikov, pri čemer slednji velja tudi za prvega favorita.