Če se vse poklopi, zakaj ne bi razmišljali o kolajni?

Ljubljana – Prejšnji selektor slovenske moške odbojkarske reprezentance Andrea Giani je zasedbo vodil le na enem velikem tekmovanju, a svoje delo opravil z odliko, saj je bil srebrn na EP 2015 v Sofiji. V njegove velike čevlje je stopil še en nekdanji vrhunski igralec, Srb Slobodan Kovač, ki ima pred skorajšnjim EP na Poljskem zahtevno nalogo, saj je takšen podvig lažje doseči kot braniti.

Kako ste zadovoljni z opravljenim v pripravljalnem obdobju, predvsem na zadnjem gostovanju v Zemunu?

Čeprav v Srbiji v dveh dvobojih nismo zmagali, smo bili vseeno boljši kot na gostovanjih na Poljskem in v Italiji. Nastopili smo dobro, zadovoljen sem z načinom igre in pristopom. V ekipo za EP sem po poškodbi Klemna Čebulja vključil dva nova sprejemalca, Jana Klobučarja in Žigo Šterna, in moral sem preveriti, koliko lahko prispevata tej reprezentanci tudi v težkih trenutkih. Sestavili smo najboljšo možno igralsko kombinacijo, da bi prišli do dobrega rezultata. Forma se torej dviguje, zato gremo lahko optimistični na EP. Ne bo nam lahko, skupina je zahtevna, a sem prepričan, da smo dovolj kakovostni, da smo lahko enakovreden ali celo boljši nasprotnik od sleherne ekipe.

Se je s poškodbo Klemna Čebulja kaj bistveno spremenil sistem igre?

Slovenija ima na sprejemalskem mestu tri enakovredne in res vrhunske igralce – Tineta Urnauta, Alena Šketa in Čebulja. Eden je bil v preteklosti nekoliko zapostavljen, zdaj pa ima priložnost, da v polni meri pokaže svoj razkošen talent in kakovost. Od njega veliko pričakujem, lahko bi bil odkritje prvenstva.

Tokrat ima slovenska reprezentanca prvič na velikem tekmovanju tudi realno zelo visoka pričakovanja. Kako visoko segajo?

Dobri rezultati zadnjega obdobja zagotovo govorijo o kakovosti tega moštva. Predlanska prva kolajna je bila veliko presenečenje za ves odbojkarski svet. Najprej moramo priti do četrtfinala, saj imamo resnično zahtevno skupino, a ne le to – nato se v izločilnih bojih križamo s skupino A z dvema res odličnima ekipama, lanskimi zmagovalci svetovne lige Srbi in svetovnimi prvaki Poljaki. Toda zato smo igrali pripravljalne obračune z najboljšimi zasedbami, da smo dobili vpogled, koliko zmoremo. V Evropi se igra najboljša odbojka, veliko je izjemno kakovostnih ekip, a med njimi je tudi Slovenija. Če se vse poklopi, zakaj ne bi razmišljali tudi o kolajni? Ne bo lahko, nismo več presenečenje, na nas se zdaj lahko vsak optimalno pripravi.

V Krakovu vas najprej čaka dvoboj s Španci, ki so najslabše moštvo v skupini ...

Na papirju je res tako, a prav to je lahko največja nevarnost. Na začetku turnirja smo vsi nabrušeni in ambiciozni, če bi s Španci igrali v zadnjem kolu skupinskega dela, bi bilo zagotovo drugače. So neugoden tekmec, ki je poleti dobro igral v svetovni ligi, torej moramo biti previdni, a po drugi strani tudi verjeti vase in v svojo kakovost. Ne smemo reči, da je ta tekma manj pomembna od preostalih dveh v skupinskem delu – če ne drugega, tudi zaradi razvrstitve v skupini, saj ti boljše izhodišče verjetno zagotavlja slabšega tekmeca v izločilnih bojih. Tako da preračunljivosti ne bo smelo biti.

Pa preostala dva tekmeca v skupini?

Rusi se letos niso izkazali v svetovni ligi, pomladitev se jim ni posrečila, zato so vrnili starejše, izkušene moči – Mihajlova, Grankina, Berežka, s katerimi so vrhunska ekipa. Bolgari so vselej neugodni, imajo odlične posameznike in lahko premagajo vsakogar, če le imajo pravi dan in seveda brez trenj znotraj reprezentance. Oboji so že dolga leta osvajalci kolajn in udeleženci največjih tekmovanj. Naša skupina je najtežja med vsemi. Odločale bodo malenkosti, a imamo kakovost, da lahko premagamo kogar koli. Najpomembneje pa je, da razmišljamo zgolj od tekme do tekme. Torej: danes je za nas Španija najboljša ekipa na svetu in se moramo potruditi, da jo premagamo. Čez dva dni prihaja Rusija, spet najboljša na svetu, itd ... Toda dosegli smo tako visoko raven, da morajo tudi drugi razmišljati o nas, ne le mi o njih.

Dva letošnja velika cilja sta že dosežena, vam je zato pred EP kaj lažje?

Cilja sta dosežena in to poglavje zaključeno. Če bi samo na trenutke igrali dobro, ne bi bili optimisti niti sami. A bili smo konstantni in skozi pripravljalno obdobje dvigali ritem. Pred nami je novo tekmovanje. Sprva s pripravami nisem bil zadovoljen, saj pričakujem, da po dobrih rezultatih pridemo na priprave polni entuziazma, česar pa je na trenutke manjkalo. Kar nekaj sestankov smo imeli in visokih tonov. Proti koncu sta bila želja in trud že bolj opazna. Če smo kakovostni, moramo od prvega do zadnjega dne tekmovanja dajati svoj maksimum. To vsi pričakujejo od nas in moramo tudi sami.

Pred zadnjima pripravljalnima dvobojema v Srbiji ste dejali, da pričakujete psihološki klik pri igralcih. Je do njega res prišlo?

Izboljšanje je bilo očitno. V zvezi s svetovno ligo se nam je zgodila krivica, kar so igralci čutili, pojavili so se dvomi, češ da smo majhni in ne štejemo nič, bilo je res kar malo mučno. Ko je preteklo nekaj časa, je bilo bolje. Ne vem, ali bo dovolj, kajti žoga je okrogla, je pa bolje. Kot trener ne morem biti nikdar povsem zadovoljen, trdim pa, da je bilo vedno bolje.