Tiskane izdaje
Ljubljana – Odbojkarji ACH Volleyja so se krstne zmage v tej sezoni lige prvakov (3:1 nad Vojvodino) veselili, kot bi jim zagotavljala preboj na sklepni turnir četverice. Kako tudi ne, ko pa se sleherni član kluba zaveda, da se bodo igralci po njej končno lahko sprostili in razelektrili. Eden ključnih mož na parketu je bil sicer rezervist, najstniški sprejemalec Jernej Terpin.
Ko je sedma sila prejšnjega trenerja Bogdana Kotnika pobarala o (ne)učinku sprejemalcev, ki niso izstopali niti pri sprejemu niti v napadu, je kot iz topa odvrnil: »Pred začetkom sezone ste me spraševali o ustreznosti blokerske linije, pa sem vam že tedaj povedal, da me ne skrbi zanjo, temveč za sprejemalsko.« In res, standardna člana začetne postave, kapetan Andrej Flajs in Avstralec Sam Walker, sta se iztrošila, hrbet pa sta jima krila rosno mlada Žiga Donik in Jernej Terpin. Prav slednji si je šele v zadnjem obdobju prislužil izdatnejšo minutažo, ki pa jo je vrhunsko izkoristil in bil celo najboljši igralec četrtkovega dvoboja z Vojvodino, v katerem so Ljubljančani vpisali prvo zmago v tej sezoni lige prvakov (3:1).
»V začetku sezone nisem imel prav veliko priložnosti za dokazovanje na parketu, pred mano sta vendarle Flajs, ki ima v vitrini že deset kolajn, in Walker, prav tako zelo kakovosten odbojkar, boljši od mene. Po zamenjavi trenerja sem že na treh tekmah igral domala ves čas in sem prav zadovoljen, da imam nekoliko več minutaže,« poudarja komaj 19-letni zamejec iz Števerjana, za katerega je bila jeseni opcija, da bi se lahko že po nekaj mesecih profesionalizma dokazoval med evropsko klubsko elito, naravnost sanjska.
Pred prihodom v Ljubljano si je namreč kruh služil v italijanski ligi B2 pri goriški Olympii, pri kateri ni bil prvi igralec s tem priimkom v kadru, saj sta njen dres nosila tudi že njegov dedek in oče. Že tedaj je veljal za nesporni biser zamejske odbojke, izstopal pa ni le po igralski kakovosti, temveč tudi po sistematičnosti, delavnosti, disciplini in zelo zrelem pogledu na svet. Ko se je odločil za študij fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, se mu je odprla tudi možnost za prestop k slovenskemu prvaku, in ko je s prizadevnostjo na treningu prepričal tudi športnega direktorja Aleša Jeralo, dvomov ni bilo več. Toda že tedaj je samozavestno zatrdil: »ACH Volley zame ne sme biti zadnja stopnica, temveč odskočna deska.« Jasno, za vrnitev v Italijo, toda ne v ligo B2, temveč v »serie A«, v kateri sta nazadnje od slovenskih zamejcev blestela Matej Černic in Loris Maniá.
Jernej prav očara s svojo preprostostjo, v isti sapi pa ne skopari z mladostno zagnanostjo in ambicioznostjo. Tako je po zmagi nad Vojvodino in pred zadnjim dvobojem lige prvakov, sredinim gostovanjem pri močno favorizirani Modeni, visokoleteče napovedal: »Zdaj gremo v Modeno po zmago ali vsaj točko. Seveda se bo dalo, s takšnim vzdušjem, kot v ekipi vlada ta čas, se bo vse dalo.« O trenerski menjavi, Kotnika je po porazu v pokalnem finalu zamenjal njegov dotedanji pomočnik Zoran Kedačič, pa je bil redkobeseden: »Ne glede na to, koga imaš na trenerskem stolčku, dobrega ali slabega strokovnjaka, se vse začne v glavi slehernega igralca. Kdor res želi napredovati, bo za to najprej poskrbel sam. Predstavlja pa menjava trenerja tudi spremembo koncepta igre, ker vsak prinese nekaj svojega, glede tega se moramo s Kedačičem še malce 'uigrati'. Mislim pa, da bo šlo super naprej.«
