Čop: Vse za tiste, ki gredo po kolajne

Iztok Čop, ki bo vodil slovensko odpravo na OI v Riu, pravi, da bodo poskušali ugoditi željam najboljših.

Objavljeno
04. januar 2016 14.07
Miha Hočevar
Miha Hočevar
Iztok Čop je na šestih olimpijskih igrah od Barcelone 1992 do Londona 2012 osvojil štiri kolajne (zlato, srebrno in dve bronasti). Letos bo odpotoval na svoje sedme OI, a prvič ne kot tekmovalec, temveč kot vodja slovenske odprave, ki se bo po besedah nekdanjega veslaškega šampiona dobro spopadla z izzivi – tekmovalnimi in organizacijskimi – prvega tovrstnega spektakla v Južni Ameriki.

Za Bogdana Gabrovca bodo to prve OI v vlogi predsednika OKS, za vas bodo prve brez vesla v rokah. Gabrovec je pred časom dejal, da je slovensko povprečje tri kolajne na igre, a da si želi najboljši izkupiček doslej na POI – šest kolajn. Ste tudi vi tako optimistični?

Nisem tako optimističen. Teoretično res lahko osvojimo šest kolajn, če se nam vse izide, a jaz sem realist. Konkretnih kolajn ne bi napovedoval, vemo pa, kdo so naši favoriti in aduti. Iz izkušenj tudi dobro vemo, da se včasih najbolj izraziti kandidati za kolajne domov vrnejo praznih rok, preseneti pa kdo, ki sodi v širši vrh in nanj nismo najbolj računali.

Že veste, kam v tej zgodbi sodite vi. Se kot vodja odprave vidite kot prvi operativec, motivator, diplomat?

Po potrebi bom v Riu tudi operativec, a ne v prvi vrsti. Če je vse dobro načrtovano in vse teče, kot mora, potem s tem na terenu ni več veliko dela. Skrbel bom predvsem za to, da bo vzdušje v naši odpravi pravo. Da bomo vsi dihali drug z drugim ter predvsem, da se bo lahko vsak športnik na svoj nastop pripravil optimalno. Da bodo tisti, ki imajo pred tekmo radi mir, to tudi dobili. Drugim spet ustreza družba, s pomočjo katere se sprostijo in pozabijo na napetost pred veliko preizkušnjo. Vsekakor je treba poskrbeti, da športniki z nižjimi ambicijami, ki igre vidijo nekoliko drugače, ne bodo motili tistih, ki so prišli po kolajno. Fizično jih ne bomo mogli ločiti, a tisti bolj sproščeni in glasni bodo vedeli, kdaj se morajo umakniti.

V odpravi bodo vendarle le športniki visoke, če ne najvišje ravni, za katere so OI eden od vrhuncev kariere.

Imeli bomo mlado ekipo, za številne bodo to prve olimpijske igre. Poskrbeti bo treba, da jih ne bodo zavedle vse nove izkušnje, ki jih bodo doživljali, da jih ne bodo prevzeli olimpijska vas in srečanja z zvezdniki svetovnega formata. Ne bodo smeli pozabiti, zakaj so v Riu. Poskrbeti bo treba, da najprej opravijo svojo tekmovalno nalogo in se nato prepustijo družabnemu delu. Na mojih prvih igrah v Barceloni smo imeli veslači srečo, da smo imeli v Banyolesu svojo vas, v kateri smo v miru opravili zadnje priprave. Ko smo bili v glavni vasi, je bilo veliko motečih dejavnikov. Ko je dve nadstropji nad nami nek kubanski boksar ob petih zjutraj začel trening, se je tresla cela stolpnica.

Šestkrat ste bili na igrah, a nikoli v Južni Ameriki. Kaj pričakujete od teh OI, ki jih, kot že mnoge prej, spremljajo črnoglede napovedi o organizacijskih težavah?

Zame bodo to povsem drugačne igre in iz organizacijskega vidika se jih ne bojim, temveč veselim. Vsi, ki so bili doslej tam in si ogledali olimpijske objekte, pravijo, da je skoraj že vse nared, dobro je tudi, da so si vsa prizorišča relativno blizu. Edini še nepreverjen dejavnik je transport, a prireditelji obljubljajo, da bo tudi ta potekal, kot je treba. Čeprav se uradno o tem ne govori veliko, bo treba poskrbeti tudi za varnost. Pri prostih izletih po Riu bo treba imeti nekaj nadzora, da bomo vedeli, kam kdo gre. Nekaj prakse na tem področju smo že imeli na zadnjih sredozemskih igrah v Mersinu, blizu turško-sirske meje, in se je vse dobro obneslo.

Vsi smo tudi že slišali zgodbe o močno onesnaženi vodi na nekaterih tekmovališčih, ki je nevarna za zdravje športnikov. Bo slovenska odprava pripravljena na to?

Naša zdravniška služba z dr. Nado Rotovnik Kozjek na čelu nas vseskozi opozarja, da so to po zdravstveni plati najbolj tvegane igre v zadnjem obdobju. Te vode je treba »pojesti« čisto malo, da pride do okužbe. Na udaru bodo predvsem triatlonci in jadralci, a v ekipi imamo same stare mačke, ki so tudi že preverili teren, tako da bodo bržčas dovolj previdni. Na žalost se v slovenski odpravi ta čas še ne ukvarjamo z onesnaženostjo vode na veslaškem prizorišču.

Odprava v Brazilijo bo res precej drugačna kot tista pred štirimi leti v Londonu. Zlata Urška Žolnir in srebrni Primož Kozmus sta končala karieri, prav tako Luka Špik in vi, ki sta leta 2012 osvojila bron. Bronast je bil tudi Rajmond Debevec, ki še nima izpolnjene norme. Kakšno odpravo pričakujete, bodo veslači sploh v njej?

Upamo še na nastop lahkega in težkega dvojnega dvojca, ki pa ga za uvrstitev na OI čaka izjemno težka naloga. Morda bodo pri VZS poskusili tudi s četvercem, a to je že stvar njihovega vodstva in selektorja. Sicer pa pričakujem, da bo v Braziliji slovenske barve zastopalo od 70 do 80 športnikov v individualnih panogah ter da bodo zraven še rokometaši, ki imajo lepe možnosti za uvrstitev.

V preteklosti je bilo veliko govora o strokovni podpori in neuresničenih željah nekaterih najboljših naših športnikov, ki zaradi omejenega števila spremljevalcev ob sebi niso mogli imeti svojih trenerjev. Je pred Riom kaj težav tudi s tem?

Imamo utečeno ekipo strokovnjakov, ki so že dlje časa zraven in nad njihovim delom ni bilo pritožb. Pri izbiri strokovnega spremstva pa bodo vendarle imeli prednosti tisti športniki, ki kotirajo najvišje. Upoštevali bomo njihove želje, njihovi izbranci bodo šli zraven, morali pa bodo biti na voljo tudi drugim slovenskim olimpijcem.