Tiskane izdaje
Ljubljana – Po treh mesecih bo za Luko Špika prihodnji teden sledil prvi nastop na najvišji svetovni ravni, le da zaradi težav s hrbtom na SP ne bo nastopil v enojcu, marveč dvojnem četvercu. Prepričan je, da bo rezultat dober, izkupiček pa bi že znal vplivati na odločitev, po kakšni poti bo nadaljeval proti OI v Riu de Janeiru.
Zakaj ste se odločili za četverec?
Odločilne so bile moje težave z hrbtom, zaradi katerih sem bil ob precej treninga v enojcu. Ni bila težava v tem, da sem bil na EP 13 in nastopil v finalu C, ampak to, da sem pozneje izgubil tri tedne veslanja. Vmes sem resda migal, a konkretni trening je ušel z načrtovanega urnika.
Ste to možnost vendarle dopuščali že pred dvema mesecema?
Ne. Začelo se je na mednarodni blejski regati, na kateri sem v predtekmovanju še nastopil, potem pa me je začel boleti hrbet. Sem ter tja se mi bolečina pojavlja že dlje časa in če pravočasno prekinem trening, dva, se umiri. Tokrat pa smo delali neke nove vaje in očitno je bilo ravno to preveč. Take bolečine potem nisem več mogel ignorirati. Po tem sva se z Janšo začela pogovarjati o selitvi.
Gre za kronično težavo?
Stvar je že stara. Prvič sem bil na pregledu z magnetno resonanco leta 2003, izvidi so še vedno podobni, z leti se sicer stanje slabša, a minimalno. To so dobre vesti, po pogovorih z ortopedi sem dobil zagotovilo, da ni nevarnosti za večje okvare. Glavna težava je bolečina.
Jo v večjem čolnu tudi lažje prenašate?
Na nek način da. Prenos sile je hitrejši in možno je, da je obremenitev hrbta manjša. V enojcu namreč vsak zavesljaj znova potegneš iz nične točke.
Pred EP, prvo tekmo sezone konec maja, ste bili optimistični in prepričani o dobri pripravljenosti, četudi občutkov niste mogli črpati iz rezultatov s kontrolnih tekem.
Veliko bolj optimističen sem bil kot sicer, malo sem se prepustil vprašanjem glede pričakovanj. Ker sem imel za seboj kakovostno pripravljalno obdobje, sem občutkom dovolil na plano, četudi ponavadi tega ne počnem. Tudi z Iztokom Čopom namreč prej nikoli nisva odpirala vseh kart. Bolj kot se hvališ, da boš nekaj naredil, prej se ti lahko zalomi. A sem na podlagi treningov res sklepal, da ne bi smelo biti težav pri lovu za vrhunskim rezultatom. Po tistem pa nisem več nastopal.
Selitev v četverca je prinesla spremembo, koliko ste morali pri tem prilagoditi, spremeniti svoje razmišljanje, cilje?
Človek, ki je čisti individualist, se mora povsem spremeniti. A jaz sem skozi kariero pogosto deloval v ekipi, zato mi letos ni bilo treba ničesar spreminjati. Le presedel sem se. Že res, da je drugače, ko treniraš sam in se ti ni treba na nikogar ozirati. V četvercu je bolj režimsko, treba je delovati po navodilih, sicer začne hitro delati vsak po svoje. V enojcu si lahko, kar si, v ekipi pa si omejen. V preteklosti sem bil manj to, kar sem.
Dve leti je od vaše zadnje kolajne z velikega tekmovanja. Kako se soočate z vse daljšim postom, potem ko so bila odličja prej domala stalnica več kot deset let?
Že lani sem imel podobno težavo kot letos, le da je tedaj do nje prišlo ob koncu sezone, letos na začetku. Težko ocenjujem, kakšen bi bil moj doseg na lanskem SP, saj zaradi odstopa nisem mogel ničesar narediti. Naučil sem se, da samega sebe zaradi tega ne žrem. Če bi zaradi tega trpel, bi bilo bolje, da bi kariero končal po Londonu. Še vedno pa je možno nekaj doseči in do OI v Riu de Janeiru 2016 bo jasno, ali kot posameznik ali v ekipi. Občutek imam, da bo s trdim delom še nekaj prišlo.
Veliko željo ste imeli, da bi se dokazali v enojcu. Vas kaj jezi neizživetost v tej smeri?
Ne. Skif bolj vidim kot izziv, a če mi ne bo nikoli uspelo, ne bom imel življenjskega kompleksa. Seveda bi bil srečen, če bi nekaj naredil, nisem pa s tem obremenjen. Morda sem celo premalo in bi moral biti bolj. Stvari je treba gledati skozi različne perspektive, v prejšnjih letih veslaške kariere sem tudi imel sušna leta. Leta 2002 sem bil v dvojnem četvercu, pa smo bili osmi. Zelo malo časa smo imeli, sestavili smo ga na hitro, jaz sem se mu priključil, potem ko je šel Iztok v enojca. Želim povedati, da v določenem trenutku ne stagniraš ali nazaduješ, ampak sezono preprosto preživiš drugje. S tem je nisi izgubil, morda le nadgradil z nekim elementom, ki bo naslednje leto kaj prinesel.
Kakšen pa bi bil lahko doseg letošnjega četverca?
Kar velik, a moramo postoriti še nekaj stvari. Za zdaj imamo še nekaj razhajanj v skupnosti, določeni elementi zavesljaja še niso na tako visoki ravni, da bi dopuščali sproščenost pri zelo intenzivnih treningih. Skozi dril v zadnjih dneh se te napake še bolj kažejo, ker smo utrujeni. A to je v redu, saj do tega pride tudi na tekmi. Mislim, da smo na dobri poti.
Si drznete upati celo na kolajno?
Kolajno je vedno težko napovedovati, še s Čopom si je nisva upala. Zdi se mi, da je zasnova tega čolna dobra, glede zasedbe nimam pomislekov. Vsekakor je čoln boljši kot leta 2009, bolj kompakten je.
