Tiskane izdaje
Ljubljana – »To so občutki, ki trajajo. Vsi, ki smo to doživeli, tega uspeha ne bomo pozabili, niti nam ga nihče ne more vzeti. Zdaj se resnično zavedamo, da imamo vse, kar imajo veliki,« se senzacionalnega srebra z EP v Bolgariji še vedno poln emocij spominja prvi mož Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, ki pa se že trudi doseženo unovčiti.
Gospod predsednik, je bilo doseženo letos, predvsem z vidika moške reprezentance, v skladu z visokimi pričakovanji ali je šlo še krepko čez?
Iskreno povedano: kar se je na vseh ravneh slovenske odbojke zgodilo letos, presega vsa naša pričakovanja, predvsem 2. mesto fantov je povsem nenadejano in čisti presežek. Na EP smo odhajali s ciljem preboja med osmerico, že s tem bi bili zadovoljni in bi dosegli nekaj, česar nismo še nikoli. Finale pa je izjemen dosežek in velikansko presenečenje.
Se bo dalo to srebro kako unovčiti?
Zagotovo. Ta uspeh je dvignil ugled odbojke v Sloveniji nasploh, tudi poznavanje panoge in nenazadnje prepoznavnost pri potencialnih sponzorjih. Prve aktivnosti v smeri, da odbojki v prihodnosti zagotovimo boljši materialni status, že potekajo.
Olimpijske kvalifikacije so ušle za las, naslednje veliko tekmovanje bo svetovna liga sredi prihodnjega leta. Bo to hud zalogaj?
Kar zadeva obremenitve reprezentantov, ne. Kar so fantje preživeli letos, ko so bili od začetka maja do konca oktobra – z izjemo treh tednov – ves čas v reprezentančnem pogonu, se verjetno ne bo prav kmalu ponovilo. Fantje so tudi že v preteklosti vložili ogromno volje, energije, dela in časa v uspeh, ki so ga zdaj dosegli, s to kolajno so na nek način poplačani. Kar zadeva OZS, pa tudi svetovna liga v primerjavi z evropsko ni bistveno zahtevnejši zalogaj, prinaša pa veliko več.
Bo pa logistično zahteven zalogaj, medtem ko kakovost tekmecev vsaj prihodnje leto še ne bo na najvišji ravni. Ste vzeli v zakup, da pravega učinka svetovne lige takoj še ne bo čutiti?
Seveda. Toda zdaj smo mi v položaju, ko navdušujemo in ko smo magnet za ljudi. Medtem ko smo se v preteklosti ves čas nekoliko skromno ozirali po tem, kdo bo prišel k nam v goste, da bo pritegnil navijače, zdaj to ni več potrebno, saj je naša ekipa že sama zadosti velik magnet, da jo bodo privrženci prišli pogledat na domače tekme svetovne lige, če seveda kakšen od turnirjev v Sloveniji sploh bo. Prenašam selektorjevo razmišljanje in besede: ne glede na vse je uvrstitev v svetovno ligo prvi korak za to reprezentanco. Iskreno upam, da se bomo iz 3. skupine zelo kmalu prebili v drugi razred in nato morda celo v prvega, kjer pa je zgodba povsem drugačna.
Že pred letom dni ste izrazili namero o izvedbi EP 2019 za člane v Ljubljani. Lahko kandidaturo zdaj že potrdite?
Uradnega razpisa še ni, lahko pa potrdim, da smo eksplicitno izrazili namero po izvedbi EP 2019 kot nosilna država. Verjetno še ne veste, toda če že ne na EP 2017 na Poljskem, pa zagotovo dve leti pozneje bo udeležba razširjena na 24 reprezentanc, ki bodo predvidoma razdeljene v štiri šestčlanske skupine, vsako pa bo gostila ena država. Sprva bodo torej štiri države organizatorke, nato se nabor do četrtfinala skrči na dve, ključni prireditelj, za to mesto kandidiramo tudi mi s Stožicami, pa pod streho spravi še polfinale in finale.
Pred tem bi morali, če prav razumem, izvesti še eno prvenstvo mlajših selekcij. Kako boste izpolnili ta pogoj?
Ker bomo gostitelji štirje, močno dvomim, da bomo vsi izpolnili ta pogoj. Toda mi smo že vložili uradno kandidaturo za EP deklet do 23 let v Ljubljani in Mariboru. Odgovora še nimamo, pričakujemo ga do konca leta.
Kakšen je zdaj nadaljnji protokol za EP '19? Kdaj bo izbor prireditelja, se kaj ve, kdo je še v igri?
V nekem trenutku smo bili celo že kandidati za EP 2017, ki ga bodo spet gostili Poljaki, potekajo pa še razgovori, ali bo že tam nastopilo 24 moštev ali zgolj 16, kot je bilo mišljeno sprva. Za organizacijo prvenstva je treba počakati razpis, se nato dogovoriti z drugimi sogostitelji. Naša uklajevanja že potekajo, tudi na kongresu CEV smo že opravili precej tovrstnih aktivnosti. Računam, da bomo kandidaturo oddali s sosedami oz. državami v naši neposredni bližini, o imenih za zdaj še ne bi.
Kako boste kot zveza odmerili zadosten delež podpore članom, da ne bodo trpele ostale reprezentančne selekcije?
Dokaj ustrezno ravnovesje med aktivnostmi smo imeli že doslej. Na določene stvari nimamo vpliva, enostavno sledimo rezultatom. Kar si reprezentance zaslužijo in dosežejo, vselej izpeljemo in podpremo; če nam bo izboljšanje materialnega položaja – treba je sanirati še nekaj preteklih dolgov – omogočalo, pa bomo šli tudi širše. Kar zadeva reprezentance: pri mlajših kategorijah ni vprašanj, sodelujemo v vseh kvalifikacijah in morebitnih prvenstvih, članice bodo, kar je usklajeno s strokovnim štabom, prihodnje leto spet tekmovale v evropski ligi in skušale storiti podoben preboj kot fantje, ki jih torej čaka svetovna liga.
Selektorju Andrei Gianiju se ne moreva izogniti. Po koncu prihodnje sezone, ko mu poteče pogodba, bo imel na mizi verjetno precej mikavnih ponudb. Kako ga boste vi skušali prepričati, da bo ostal?
S selektorjem sva nekaj misli na to temo že izmenjala. Iz njegovih besed sem razbral, da enostavno verjame v to reprezentanco in še zdaleč ne misli, da je z njo dosegel vse, kar ekipa zmore. Moje osebno mnenje je, da bo Andrea ostal ob teh fantih. Verjetno se bodo v prihodnje njegovi pogodbeni pogoji nekoliko spremenili, toda – kolikor ga poznam – le do te mere, da jih bomo lahko in z veseljem izpolnili.
