Tiskane izdaje
Ljubljana - Priznana slovenska alpinista Nastja Davidova in Matic Jošt sta v alpinistično skoraj še nedotaknjenem pogorju Raru v indijski Himalaji opravila prvi pristop na tri šesttisočake Khumchu Ri (6068 m) in Kun Long Ri (6058 m) po smeri Srečno potovanje ter Ri Pok Te (6210 m) po smeri Od vzhoda do zahoda. Z vsemi sta opravila v alpskem slogu in po zahtevnih prvenstvenih smereh.
Slovenska alpinistična odprava Raru 2015 se je v Himalajo odpravila s podporo Planinske zveze Slovenije, z zahtevnim podvigom pa se je spopadala med 20. julijem in 9. septembrom. Po britanski odpravi Imperial College leta 2011 je šlo za šele drugo odpravo v alpinistično skoraj povsem neraziskanih gorah nad dolino Tetleh, ki leži na severozahodu Raruja v pokrajini Zanskar na severu Indije.
»Pri odlični in uspešni avanturistični odpravi v neraziskanem indijskem pogorju Raru Matica in Nastje, ki sta v kratkem času uspela splezati na tri prej še neosvojene vrhove, visoke več kot šest tisoč metrov, izstopa predvsem težavna nova skalna smer Od vzhoda do zahoda na 6210 metrov visoki Ri Pok Te. Celotna odprava, tako logistično kot plezalsko, je bila izpeljana v slogu, ki je lahko mnogim alpinistom za zgled,« je za STA povedal načelnik komisije za alpinizem PZS Miha Habjan.
»Slovenija ima bogato tradicijo alpinističnih odprav v manj raziskana gorska območja po vsem svetu, ne le v Himalajo. Najina odprava to tradicijo uspešno nadaljuje. Prepričan sem, da se slovenski alpinisti tudi v prihodnje ne bomo ustrašili nekoliko bolj belih lis na zemljevidu. Številni po svetu nas cenijo tudi zaradi tega,« je po vrnitvi iz Indije povedal vodja odprave Matija Jošt (AO PD Celje-Matica), ki se je v svojem dolgoletnem alpinističnem udejstvovanju na visoki ravni udeležil že vrste odprav.
S podobnim življenjepisom se lahko pohvali tudi njegova soplezalka Nastja Davidova (AO PD Ljubljana-Matica), najuspešnejša alpinistka leta 2011, 2013 in 2014 po izboru Planinske zveze Slovenije in večkrat najboljša alpinistka Mestne občine Ljubljana, ki je dodala: »Zadovoljna sem, da nama je uspelo splezati na tri nove vrhove. Zame je bila to druga izkušnja na višini šest tisoč metrov in prva, da sem iskala prehode v deviškem svetu visokogorskega granita z zavedanjem, da sva prva človeka, ki stopava po neokrnjeni naravi. Priznam, da je drugačen občutek, kot če smer ponavljaš.«
Davidova in Jošt sta med opravljanjem vzponov pomagala tudi pri kartiranju odmaknjene doline in identifikaciji okoliških vrhov. Vse tri prve pristope na indijske šesttisočake sta opravila v alpskem slogu, torej brez pritrjenih vrvi in postavljanja vmesnih taborov, le z bivakiranjem v steni.
Najprej sta se 5. avgusta povzpela na vrh, visok 6068 metrov, ki sta ga zaradi špičaste vršne piramide poimenovala Khumcho Ri (v ladaškem jeziku ptičji kljun), kar 1000 metrov dolgo prvenstveno smer pa sta ocenila kot zahtevno z D+. Od 13. do 17. avgusta sta se ukvarjala s pristopom na 6058 metrov visok vrh, ki sta ga poimenovala Kun Long Ri (v tibetanščini pozitivna motivacija). 1500-metrskoprvenstveno smer, s TD+ ocenjeno kot zelo zahtevno, sta poimenovala Srečno potovanje.
Nazadnje sta med 25. in 27. avgustom odpravo okronala še z najzahtevnejšim vzponom na goro Ri Pok Te (6210 m), kot jo imenujejo domačini. Svojo tretjo prvenstveno smer, dolgo 1200 metrov, sta poimenovala Od vzhoda do zahoda in jo ocenila s TD+/ED. Torej na meji med zelo in ekstremno zahtevnim plezanjem, kar pomeni med 5. in 6., najvišjo stopnjo francoske lestvice.
»Ko sva drugi dan plezanja dosegla rob vzhodne stene sva sprva mislila, da sva izbrala napačno smer vzpona, saj je bil greben proti vrhu videti pretežak. S trmastim, a premišljenim vztrajanjem sva naredila obvoz po zahodni steni in bila nagrajena z vrhom. Smer sva speljala v območju najlažjih naravnih prehodov, ki jih je gora ponujala, kakor se za prvopristopnika spodobi,« je vzpon na Ri Pok Te opisal Jošt.
»Bila sva dobro aklimatizirana in želela sva si plezanja v kompaktni, s soncem obsijani skali. Želja je bila uslišana in nebo nama je naklonilo tri dni lepega vremena. V alpskem slogu se nama je uspelo povzpeti na najin tretji vrh, ki ga domačini poznajo pod imenom Ri Pok Te in pomeni vrh, s katerega se vidi na drugo stran,« pa se podviga spominja Davidova.
Njun dosežek je s samimi presežniki ocenil tudi vodja več slovenskih alpinističnih odprav v Himalajo Tone Škarja: »Mirno lahko rečem, da njuna odprava odseva prvinski duh alpinizma, ki je hkrati klasično odkrivanje in moderno vrhunsko plezanje. Ker je kot obmejno območje vojaško nadzorovano, so tudi zveze s svetom mogoče le klasično, torej za pol stoletja nazaj. Pred leti sta podobne stvari počela zakonca Grmovšek v Sečuanu, nesrečno pa se je končala odprava Aleša Holca in Petra Mežnarja na severni strani Karakoruma v podobno polzaprtem območju. Pri Joštu in Davidovi je obveljalo 'z drznimi je sreča'. Iskrene čestitke.«
