Delno zvezane roke predsednika OKS

Športna politika: Bogdan Gabrovec, Zoran Janković ali Andraž Vehovar bodo težko premikali gore.

Objavljeno
01. december 2014 20.34
SLOVENIJA LJUBLJANA 11.06.2012 JANEZ KOCIJANCIC PREDSEDNIK OKS FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – Natančno čez dva tedna bodo v Ljubljani volitve novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Bo naslednik Janeza Kocijančiča spremenil krovno hišo športa? Bo imel pri svojem delu proste roke ali ne? Tokratne volitve bodo morda res najbolj spektakularne doslej, obdobje po njih pa zahtevno kot še ne.

Kdorkoli bo stopil v (pre)velike čevlje Kocijančiča, se bo že 16. decembra zvečer soočil z velikim izzivom. Dolgoletni prvi mož slovenskega športa je spretno krmaril med čermi, ki jih na vsakem koraku sproža »milijon« parcialnih interesov v tržno tako zanimivi panogi, kot je šport. Ali bo njegov naslednik vsaj približno tako uspešen, bo pokazal le čas, že danes pa je znano, da pri vodenju OKS in predvsem (so)oblikovanju športne politike v Sloveniji ne bo imel tako prostih rok, kot se zdi na prvi pogled.

Temeljni akti bodisi sprejeti bodisi vsaj obravnavani

Slovenska športna družina se je že večkrat zbrala na programskem posvetu v termah Zreče, kjer so njeni člani po več dni obravnavali temeljne akte v športu in osnovna izhodišča prihodnjega delovanja OKS ter institucionalnih okvirjev športa. V prvi vrsti gre za nov Zakon o športu (ZSpo), ki bo nasledil sedanjega, v marsičem preživetega, ki je temeljil na letu 1998, ko v Sloveniji še niso vladali tržni mehanizmi, večino denarja pa so prispevala v šport podjetja v državni lasti ali v lastništvu paradržavnih skladov. Prav tako je pri koncu obravnava Nacionalnega programa športa 2014-2023 (NPŠ). Ta bo nasledil »sedanjega«, ki mu je veljava potekla že leta 2010. NPŠ so pripravljali s pogledom na letni program športa (LPŠ) za leto 2015, torej bodo kmalu sprejete tudi smernice delovanje športa za naslednje leto. Naslednji temeljni dokument, ki so ga v športni družini že obravnavali in ki gotovo ne bo doživel opaznih sprememb, je strategija OKS-združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ), junija pa je skupščina OKS-ZŠZ sprejela tudi dopolnjena Pravila OKS-ZŠZ, po katerih bodo potekale tudi prihajajoče volitve predsednika krovne hiše, podpredsednikov, članov izvršnega odbora in članov vseh komisij ter delovnih teles.

Sprejeta pot do leta 2023

Nacionalni program športa bo torej sprejet za obdobje do leta 2023, tudi nova strategija OKS bo sprejeta za naslednjih deset let. Marsikdo si morda postavlja vprašanje, čemu ta hitrost sprejemanja dolgoročnih aktov. Če bi Kocijančič privolil v vnovično kandidaturo za predsednika, to ne bi imelo večjega pomena, tako pa se lahko zgodi, da bo novi predsednik dobil v roke že izdelan program in smernice, ki jih bo moral občasno le podpisati. Bogdan Gabrovec je sodeloval pri večini obravnav, zato bi prišel na znan teren, Zoran Janković in Andraž Vehovar pa bi imela vendarle veliko dela z morebitno inventuro sprejetih dokumentov, ki v marsičem razvrščajo športne panoge v razrede in jim posredno odmerjajo količino denarja iz javnih virov. Gre za letna razpisa Fundacije za šport in resornega ministrstva.


Tudi danes, denimo, se bo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport sestala delovna skupina za pripravo predloga novega Zakona o športu na svoji 7. seji, na kateri bo šlo za drugo branje delovnega gradiva. Če je šport preživel brez NPŠ štiri leta, lahko nanj (in novega predsednika) bržčas čaka še nekaj časa, podobno velja za zakon o športu in druge akte.