Potočnik: Dugonjić ne sme biti zadovoljen z doseženim

Selektor plavalcev Miha Potočnik se je po EP v plavanju veselil uspehov, a tudi opozoril na spodrsljaje.

Objavljeno
24. avgust 2014 16.54
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Berlin – Zaskrbljenost in resnost Mihe Potočnika ob prihodu na evropsko prvenstvo sta bili razumljivi. Kot selektor je nestrpno pričakoval nastope plavalcev na najpomembnejši tekmi sezone, pri treh opravlja trenersko vlogo, obenem je še vodja reprezentance in tako skrbi tudi za vso logistiko. Po uspešnem prvenstvu za našo plavalno vrsto si je tako lahko včeraj oddahnil.

Ko ste na novinarski konferenci pred odhodom v Berlin govorili o ciljih, ste omenili kolajno, vključno z njo tri finalne nastope, ob tem še tri uvrstitve med šestnajsterico. Bera pa je s štirimi finalnimi predstavami in še osmimi v polfinalu bogatejša – kako se vam zdi, ko se ozrete k Berlinu 2014?

Drži, z doseženim pri reprezentanci moramo biti zadovoljni. Nenazadnje so naši plavalci dosegli deset osebnih rekordov, med njimi so bili štirje državni. Očitno je bil pri večini pripravljalni del sezone dober, priznajmo pa si tudi, da nam je glede treninga ustrezal poznejši termin prvenstva, kot smo ga sicer vajeni.

Primerjava s prejšnjim EP, pred dobrima dvema letoma na Madžarskem, razkriva eno kolajno manj, takrat se je moštvo zdelo bolj zrelo in izkušeno.

Pride pač do menjave rodov, kot zdaj kaže, se vsaj nekateri zelo uspešno spopadajo s tujo konkurenco. Nenazadnje imamo že zdaj po šest plavalcev s pravico nastopa tako na prihajajočem decembrskem SP v Dohi kot tudi naslednjem velikem tekmovanju, poletnem SP, avgusta 2015, v Rusiji. Če pa bi se vrnil k oceni o slovenskih predstavah prav tu v Berlinu, moram poudariti, da Damir Dugonjić ostaja naš vodilni reprezentant. A medtem ko je bil pred dvema letoma evropski prvak na 50 m prsno, je zdaj 3., na 100-metrski tekmi pa je bil dvakrat 7., le da takrat v Debrecenu s smolo zaradi strganih kopalk. Glede na vse to je jasno, da z doseženim ne sme biti zadovoljen. A kolikor vem, se je odločil za vrnitev domov, dve leti bo imel časa, da doseže pripravljenost, ki bo na ravni, kakršne je sposoben.

Tjaša Oder se je približala najboljšim, Tjaša Vozel ni potrdila vaših pričakovanj, vsaj o polfinalu, Anja Klinar se vrača po poškodbi …

Pred Odrovo je res lepa prihodnost, predvsem sem navdušen, kako uspešno se je pobrala, potem ko je prišla iz ZDA slabo pripravljena. A prav pri njenem primeru bi ponovil, da je bil pravzaprav ta poznejši termin za nas dober. Res nam ne omogoča sproščenih počitnic, a če bi bilo prvenstvo en mesec prej, bi Odrovi zmanjkalo časa za tako dobro tekmovalno pripravljenost, kot jo je zdaj pokazala tu. Vozlova je res zaostala za pričakovanji, a verjamem, da se lahko kmalu vrne k želenim dosežkom, za Anjo sem vesel, da je tako uspešno okrevala po res zoprni poškodbi. Sam bi podčrtal nekaj vidnih predstav mladega vala – Martina Baua, Špele Perše in Gaje Natlačen.

A oddiha očitno ne bo, kako se boste lotili novih ciljev, kako bo glede priprav in stroškov?

Prav kmalu nas čaka odštevanje do decembrskega SP, za katerega so norme že dosegli Martin Bau, Damir Dugonjić, Nastja Govejšek, Tjaša Vozel, Tjaša Oder in Peter John Stevens, a slednja zaradi študijskih obveznosti v ZDA še nista zanesljiva potnika. Skupne priprave so pomembne in pri njih bom vztrajal. Kje in kako jih bomo izvajali, pa bo seveda odvisno od stroškov. Potrjeno, je da bomo prihodnje leto odšli na Sierra Nevado v Španijo, kje bomo to jesen, še ne vem natančno. Plavalna zveza je brez pokroviteljev, odvisni smo od državnih sredstev. Povrhu sem se tu pogovarjal s francoskim trenerjem, ki mi je potrdil, da zaradi reorganizacije v Font Romeuu, naši dolgoletni bazi za trening na višini, tam za nas želeni termini niso več dosegljivi, zato že iščemo podobne možnosti drugod. Višinske priprave načrtujem trikrat na leto. Damir Dugonjić pa vadi po samostojnem programu pod okriljem zveze in po tej plati zanj ne bo nikakršnih težav.

Ob odhodu iz Berlina nam ni skrival, da zadnje priprave v ZDA zanj niso bile učinkovite. Kako sploh gledate na prihodnost slovenskih plavalcev, ki študirajo onstran Atlantika?

Če se ozrem k športni plati, zame ni dvomov. Zelo težko je usklajevati naše želje z ameriškimi. Univerze kupijo posamezne plavalce, jih pripravijo za svojo največjo tekmo NCAA. Ta je vedno sredi marca, po njej imajo do maja športniki študijske obveznosti, ko pa se vrnejo k nam, ostane zelo mala časa za pripravo na največje reprezentančno tekmovanje v poletni sezoni.

Vseeno bo prihodnje poletje, kot ste že omenili ob številu reprezentantov z normo, na svetovnem prvenstvu slovenske barve branilo več plavalcev kot lani v Barceloni, kjer sta bila le Dugonjić in Odrova?

Nedvomno. Norme so si že priplavali Dugonjić, Robert Žbogar, Bau, Odrova, Govejškova, Klinarjeva, normo A mednarodne zveze lovita Peršetova in Natlačnova, lahko bi se v Kazanu predstavili z 10 reprezentanti.

Tudi s kakšno štafeto, ki smo jo v Berlinu pogrešali?

Štafetne tekme so v mojem programu zelo resno načrtovane. Vsaj žensko bi imeli tu, a ker sta hkrati dve plavalki nastopili na igrah za mlade na Kitajskem, je nismo mogli sestaviti. V prihodnje bo drugače. Najbližje smo štafetnima postavama, torej moški in ženski, na 4x200 m prosto, delali pa bomo tudi na sestavljanju ekip za disciplini 4x100 m prosto in 4x100 m mešano.