Edino točko je oddal prvi loparček Tokič

Namizni tenis: Slovenci kvalifikacije za ekipno EP 2017 začeli z odliko, padli so namreč Poljaki.

Objavljeno
28. september 2016 23.23
Bojan Tokič. Olimpijska reprezentanca Slovenije, Koper, 22. julij 2016 [Bojan Tokič,Olimpijska reprezentanca Slovenije,Rio 2016,portreti]
Janez Porenta
Janez Porenta
Ljubljana – Čeravno je za slovensko moško namiznoteniško reprezentanco šele četrtina prehojene poti proti ekipnemu EP 2017, je največji korak že storjen. Uvodna zmaga proti favoriziranim Poljakom šteje dvojno, saj jo je naša trojica vpisala kljub popolni pomladitvi moštva, v katerem za izkušnje skrbi zgolj še Bojan Tokič.

Selektor Jože Urh, ki je zamenjal Bojana Raka, je tvegal in ob dolgoletnem prvem loparčku Tokiču v ogenj namesto drugega bundesligaša Jana Žibrata poslal dva rosno mlada obraza, Darka Jorgiča (18 let) in Denija Kožula (19), ki pa sta lani z naslovom mladinskih evropskih prvakov med dvojicami dokazala izjemen talent in nesporno kakovost. Vedoč, da Tokičeva era ni večna, da pa je za njegovim hrbtom huda luknja, saj srednje generacije namiznoteniških igralcev (25–30 let) v Sloveniji domala ni, se je Urh odločil za popolno pomladitev in naložbo za prihodnost, tveganje pa je bilo toliko manjše, saj oba zelo obetavna najstnika pozna bolje kot kdor koli drug pri nas.

Drzna poteza se mu je obrestovala, padli so Poljaki, ki niso zgolj prvi favoriti skupine H, v kateri so še Belgijci, temveč tudi udeleženci osmine finala olimpijskega turnirja v Riu. Vsi trije njihovi loparčki, ki so stopili za mizo v Dzialdowem, so na svetovni lestvici uvrščeni med 44. in 63. mestom, medtem ko sta Darko in predvsem Deni mnogo nižje. A sta oba senzacionalno, po petih nizih, vpisala dragoceni točki, tretjo pa je dodal Tokič, ki je malo pred tem tudi edini izgubil. Premoč je namreč priznal Poljaku kitajskega porekla Zengyi Wangu, od katerega je bil prepričljivo boljši v Riu.

»Ne upam si trditi, da smo po tej zmagi kar postali prvi favoriti skupine in da bomo kvalifikacije končali na prvem mestu. Nismo favorizirana, smo pa nevarna in po dolgem času spet ambiciozna ekipa,« zadovoljno ugotavlja Urh, ki je bil nad Jorgičevo in Kožulovo igro navdušen, tudi Tokičev prispevek pa ovrednotil s pozitivno oceno. »Čeravno ni vpisal zanj običajnih dveh zmag, je opravil svoje, ko je bilo najpomembneje.« Ali bo v drugem kvalifikacijskem dvoboju šele čez slaba dva meseca, ko bo Slovenija 22. novembra gostila Belgijo, za mizo poslal isto trojko, še ne ve, na voljo ima še Jana Žibrata in Ludvika Peršoljo.