Edino, v kar Učimura verjame, je trening

Meri komaj 162 cm, a je pravi velikan svoje športne panoge, svetovna gimnastična prvenstva imajo z njim enega zmagovalca znanega že vnaprej. V mnogoboju je namreč Kohei Učimura nepremagljiv vse od Londona 2009, v kraljevski disciplini je nanizal že pet zmag, ker je dosežek brez primere. Vmes je v Londonu osvojil tudi naslov olimpijskega prvaka, pri čemer šteje zgolj 25 let.

Odkar je na olimpijskih igrah v Pekingu v mnogoboju osvojil srebrno kolajno za Kitajcem Yang Weijem, v najtežji preizkušnji ne pozna poraza, že lani v Antwerpnu je bil njegov četrti zaporedni naslov rekordni, zdaj je niz zgolj še podaljšal. Seveda mu tudi tokrat ni ušla nagrada za najbolj elegantnega telovadca, saj so pri njem tudi najtežje prvine videti veliko lažje, kot so sicer, v finalu mnogoboja je edini na vseh orodjih presegel 15 točk. To dokazuje izjemno čvrstost, Japonec preprosto nima šibke točke, njegov spekter veščin je izjemen, saj je takorekoč na vsakem orodju potrebna druga. Drugi telovadci zgolj zmajujejo z glavo in razmišljajo, kako bi ga vendarle ugnali, a za zdaj morajo vedno znova zgolj priznati, da je pač razred zase, za njih je čast, če pristanejo tik z njim. O tem govorijo tudi razlike, s katerimi je na zadnjih šestih največjih tekmah premagoval vse izzivalce, saj so se mu s slabo poldrugo točko zaostanka minuli teden v Nanningu tekmeci še najbolj približali, medtem ko je pred tremi leti v Tokiu zmagal za več kot tri točke, kolikor je nato ločilo drugo- in 14-uvrščenega … Nič čudnega, da njegov trener Hirojuki Kato ugotavlja, da je nadčloveški: »Medtem ko se drugi tekmovalci trudijo do skrajnih meja, lahko Kohei za zmago prikaže le nekaj desetin tistega, kar je sposoben. On ni človek.«

Kljub temu pa Učimura še nobenega tekmovanja ni končal povsem zadovoljen. Njegov cilj je namreč – popolnost. »Na vsaki tekmi imam v glavi, kako nastopim povsem brez napak, a mi to ne uspe. Da, osvojil sem peti zaporedni naslov, pa vendar mislim, da še nisem pokazal vsega, kar znam, zato ne morem biti resnično vesel. In tako se počutim vedno znova. Moja želja je, da bi najboljše s treninga v popolnosti prenesel na tekmo, da bi bila tekma zgolj odsev moje vadbe. Potem bi bil zadovoljen iz dna srca,« pravi Japonec, za katerega se zdi, da so trdi vadbeni prijemi v domovini kot nalašč zanj. »Ne verjamem v boga, nikdar nisem imel talismana, edino, v kar verjamem, je trening,« namreč pravi ter na to temo dodaja: »Mislim, da nisem prav nič bolj nadarjen od drugih telovadcev. Bistvo je v tem, kako treniram in kako razmišljam o svojem treningu. Prav tako veliko razmišljam o svojih sestavah.«

Tihi in sramežljivi Japonec je v svoji domovini velika zvezda, prav tako v gimnastičnem svetu, v katerem se ob vsakem velikem tekmovanju zadnje čase pojavijo razglabljanja, mar je Učimura že največji telovadec v zgodovini. Seveda je težko primerjati različna obdobja, prav tako je treba upoštevati, da so SP zdaj pogosteje, kot so bila nekoč, tudi, da še nima ekipnega naslova (letos bi ga sicer moral osvojiti, vendar so sodniki do zmage »ponesli« Kitajce). A 16 kolajn s SP – sedem zlatih, pet srebrnih in štiri bronaste – ter pet z OI – zlata in štiri srebrne – je že zdaj izjemen dosežek, pri čemer bo bržčas vztrajal vse do OI v Tokiu 2020, ubranitev mnogobojske lovorike v Riu 2016 pa bi bil dosežek, ki ga gimnastika ni videla vse od leta 1972 (Savao Kato). Sam se sicer z mestom v zgodovini ne obremenjuje, se pa želi čim bolj približati legendarnemu Belorusu Vitaliju Ščerbu, ki je po njegovem mnenju največji vseh časov in ki je na OI v Barceloni osvojil kar šest zlatih kolajn (od osmih možnih), na svetovnih prvenstvih pa skupno 12, a le eno v mnogoboju. »Osvojiti šest zlatih olimpijskih kolajn na enih igrah je praktično nemogoče, ne glede na to, kako so se pravila spremenila od Barcelone. Je pa moj cilj vsekakor, da bi sestave izvajal lepše, kot jih je Ščerbo,« je cilj Učimure, čigar vzornik je zelo presenetljiv – Usain Bolt: »Usain pride ves hladnokrven in reče: Postal bom legenda. Potem pa na stezi to dejansko tudi doseže. To res občudujem …«

S. V.