Enotni: dalo bi se iztržiti več

Trener odbojkarjev ACH Volleyja Zoran Kedačič upa na enak pristop tudi v Sibiriji. 

Objavljeno
10. november 2017 00.40
Janez Porenta
Janez Porenta
Ljubljana – »Predvsem si želim, da bodo igralci tudi v Novosibirsku v tekmo vstopili enako kot v Tivoliju in da ne bodo začeli razmišljati v smeri, da nimajo možnosti, čeprav so bili blizu,« je po polovici opravljene naloge v zadnjem kolu kvalifikacij za ligo prvakov z ruskim Lokomotivom ocenil trener odbojkarjev ACH Volleyja Zoran Kedačič.

Ljubljančanom ni mogoče očitati ničesar. Izkazali so se z borbeno obrambno igro in pogumnim napadom, toda okoliščin, za katere poskrbi narava, pač ne moreš zaobiti. »Tekmečev blok je postavil zid in vse akcije, ki smo jih zaključili na dvojni, trojni blok, so bile fantastika. Morda bi lahko pritisnili še malo bolj, toda močneje ko udariš, hitreje se žoga od visokega bloka vrne,« je razmišljal Kedačič in izrecno pohvalil oba svoja blokerja, Dika Puriča in Matica Videčnika, ki nista bila uspešna zgolj ob mreži, temveč sta tudi s servisi ekipi ponudila možnost, da je bila vsaj v določenih segmentih tekme ob boku Lokomotivu.

»Ko sem videl igralce po koncu dvoboja, sem vedel, da imajo v podzavesti enako, kot imam sam: da bi lahko iztržili še kaj več. Želeli smo se boriti s tekmecem in smo se, zato ostaja rahel grenak priokus, saj smo bili blizu. Je pa res, da nimamo takšnih udarnih izvajalcev začetnih udarcev kot Rusi. Matej Mihajlovič je približek tega, kar denimo servirata Sergej Savin ali Aleksej Rodičev, medtem ko Georga Grozerja žal nimamo,« je pristavil trener oranžnih zmajev, ki je redke trenutke zmešnjave na parketu pripisal agresivnosti: »Vsak od igralcev hoče vse, se dotakniti žoge, biti vpet, delati v dobro ekipe, zato prihaja do nediscipline v igri in padcev zbranosti. To je posledica želje po osvojenem nizu in popolne borbe.«

Kedačič je v Tivoliju pričakoval natanko takšno postavo Lokomotiva, kot je nato dejansko stala na parketu. Morda bi bil v njej turški podajalec Arslan Eksi, če bi bil zdrav, vendar ni – zaradi težav z glavo, notranjim ravnotežjem in omotico ni treniral, zato so v ljubljanskem taboru vedeli, da ne bo niti zaigral (mladi Ivan Lukjanenko ga je sicer vrhunsko nadomestil). Na Madžarskem rojeni nemški korektorski težkokategornik Grozer je resda prispeval 18 točk ob polovično uspešnem napadu, a ljubljanskega trenerja ni prepričal: »Igral je povprečno, daleč od njegove prave igre. Če bi bil pravi Grozer, bi lahko nasul 10 asov.«

Pri gostiteljih je na korektorskem položaju začel Mihajlovič, ki je bolj blestel na začetnem udarcu kot v napadu, to je bil tudi razlog, da ga ni Kedačič že prej kot v tretjem nizu nadomestil z mladim Hrvatom Petrom Đirlićem. »Težko ocenjujem, ali sem to storil prepozno. Iskal sem pravi trenutek, že v prvem nizu, nato pa nas je Matej s fantastičnimi servisi vrnil v igro, zato sem z menjavo počakal. Je pa Petar definitivno opozoril nase. Vesel sem zanj, ker vem, da kljub mladosti lahko ogromno doprinese, kar je navsezadnje v tretjem nizu tudi dokazal.«