Fabjan pripravlja senzacijo z Žolnirjevo

Judo: Matjažu Ceraju se je še četrtič iz rok izmuznila kolajna na EP. Lucija Polavder sedma.

Objavljeno
27. april 2014 10.04
Matjaž Ceraj, 25.1.2014, Slovenska Bistrica
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Montpellier – Ko se je že zdelo, da bo Matjaž Ceraj končno premagal prekletstvo nehvaležnih petih mest na evropskih prvenstvih v judu in na tem tekmovanju le osvojil prvo kolajno, se mu je ta še četrtič nesrečno izmuznila skozi prste. V dvoboju za 3. mesto v kategoriji nad 100 kilogramov je namreč v podaljšku z najmanjšo možno razliko – na kazen – izgubil z Nemcem Andrejem Breitbarthom.

Razočaranje 30-letnega Celjana je bilo – razumljivo – precejšnje in potreboval je kar nekaj časa, da si je opomogel od napornega obračuna in žalosti. »Sploh ne vem, kaj naj rečem. Ves dan sem razmišljal le kolajni, verjel, da jo lahko osvojim, pa se mi na koncu spet ni izšlo. Očitno mi ni usojena,« je bil skrušen 198 centimetrov visoki in 111 kilogramov težki orjak, potem ko je po Beogradu '07, Čeljabinsku '12 in Budimpešti '13 znova pristal na 5. mestu, ki v borilnih športih, v katerih podeljujejo po dve bronasti odličji, velja za najbolj nehvaležno.

Kot je sam priznal, mu je po zmagah nad trikratnim evropskim podprvakom, Madžarom Barno Borom (7:0), in Ukrajincem Stanislavom Bondarenkom (10:0 v podaljšku po več kot sedmih minutah boja) ter porazu z Litovcem Mariusom Paskeviciusom (0:10) ob koncu malega finala z Breitbarthom zmanjkalo moči. »Vse borbe so bile izjemno težke, že prva z Borom mi je pobrala precej energije, da podaljška z Bondarenkom sploh ne omenjam. Trudil sem se, poskušal vreči Breitbartha, a na koncu ga od utrujenosti niti dobro prijeti nisem mogel,« je pojasnil Ceraj, ki je razlog za takšno izčrpanost pripisal tudi pomanjkanju primernih sparing partnerjev v Sloveniji, zaradi česar se ne more tako dobro pripraviti kot njegovi tekmeci iz judoističnih velesil, v katerih je interna konkurenca tudi v težki kategoriji kajpak neprimerno hujša.

»Čeprav je 5. mesto lepa uvrstitev, sem zelo razočaran, ker sem še četrtič izgubil obračun za kolajno,« je še večkrat ponovil lanski sredozemski prvak iz Mersina. Vidno nezadovoljna po 7. mestu je bila včeraj tudi Lucija Polavder (nad 78 kg), ki je bila kot druga nosilka neposredno uvrščena v četrtfinale, v katerem je po podaljšku izgubila z Lariso Cerić iz BiH, potem ko je prejela še četrto kazen (0:10). Zanimivo, da je 29-letna Grižanka ob koncu rednega dela še vodila (z 2:3 v kaznih), vendar pa so sodniki nato staknili glave in ji po ogledu videoposnetka prisodili še en rumeni karton, s katerim so že po pretečenem času »poravnali« izid in prižgali zeleno luč za podaljšek.

Za »Luco« so bile kazni usodne tudi v repešažnem boju z Belorusinjo Marino Sluckajo (2:1 v kaznih), med katerim je sicer rezultat na semaforju po dobri minuti že kazal njeno zmago (10:0), a so znova posredovali sodniki in razveljavili ipon. »Nisem zadovoljna, nikakor ne. V ključnih trenutkih sem delala napake, se vrgla na kolena, čeprav me trener Marjan Fabjan ves čas opozarja, da tega ne smem početi,« se je nase jezila Polavderjeva. Krivdo za zgodnja izpada sta nase prevzela tudi Ana Velenšek (do 78 kg), ki je morala priznati premoč Nizozemki Guusje Steenhuis (0:7), in Miha Žgank (do 90 kg), od katerega je bil po izenačenem obračunu boljši Rus Kiril Voprosov (3:2 v kaznih).

Popravna izpita bosta imela že v današnjih ekipnih bojih, v katerih naj bi nastopila tudi Urška Žolnir in se tako prvič po naslovu olimpijske prvakinje v Londonu '12 znova podala na tekmovalne blazine. »Urška si je v petek kupila dve kimoni, tudi prijavili smo jo, čeprav je morala pred kratkim pri Olimpijskem komiteju Slovenije za službo trenerke podpisati, da ne bo več tekmovala,« je omenil Fabjan in pripomnil, da so na voljo tudi druge službe, v Montpellieru pa bodo naredili vse za ekipno kolajno, zato potrebujejo tudi pomoč Žolnirjeve. Slovenke se bodo sicer v četrtfinalu spoprijele z judoistkami iz BiH, Slovenci pa v osmini finala s Španci.