Finale svetovne lige proti pravilom

Curitiba – Zadnje dejanje letošnje (morda zadnje) odbojkarske svetovne lige je sklepni turnir šesterice prvega kakovostnega razreda, ki se v neregularnih razmerah meri v Braziliji. Lovoriko branijo Srbi, oči slovenske javnosti pa so zazrte predvsem v Ruse, tekmece v skupinskem delu avgustovskega EP na Poljskem.

Svetovna liga je do lani veljala za najkakovostnejše reprezentančno tekmovanje v odbojki, v katerem je prostor izključno za najboljše, v nasprotju z olimpijskimi turnirji in SP, na katerih, zaradi celinskih kvot, tekmujejo tudi zasedbe, ki v elito ne sodijo. Letos je svetovna liga izgubila ugled in postala farsa. V prvi vrsti zato, ker je letošnja izvedba očitno njena zadnja, zato – z izjemo pridobivanja točk za svetovno in evropsko lestvico – bržčas nima rezultatskih učinkov. Tudi zato so se je nekatere reprezentance lotile z levo roko, udarne zasedbe spočile za avgustovsko EP, v boj pa poslale rezervne postave. Najlepši primer je Italija, ki je, brez glavnih napadalnih adutov Osmanyja Juantorene in Ivana Zajceva, po rednem delu zasedla zadnje mesto in bi morala izpasti v drugi kakovostni razred, zamenjala pa bi jo Slovenija.

A nič ne kaže, da bo tako. Vseeno pa se je, hvalevredno, večina izbranih vrst požvižgala na tektonske premike in se svetovne lige lotila resno in zavzeto. Tudi Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) je imela najboljše namene, ko je izvedbo F6 zaupala Braziliji in ji obenem dovolila, da turnir – v želji po množičnosti – izpelje kar na nogometnem štadionu Baixada v Curitibi. To ni unikum v svetovni odbojki, pod milim nebom in pred kar 63.000 gledalci so izvedli že otvoritveno tekmo SP 2014 na štadionu v Varšavi, desetletja prej – leta 1983 – pa je za rekorden obisk (95.887) poskrbel prijateljski dvoboj Brazilije in Sovjetske zveze na Maracani.

Tudi v Curitibi bi bilo vse lepo in prav, če vpleteni ne bi prezrli ključne okoliščine: v Braziliji je ta čas zima, med dvobojem gostiteljev in Kanadčanov so namerili zgolj 14 ºC, kar je tudi navzkriž s pravili, ki jih je FIVB sprejela na lanskem kongresu in ki velevajo, da se temperatura med tekmami pod njenim okriljem ne sme dvigniti nad 25 in spustiti pod 16 ºC. Pritožil se ni nihče, čeprav posnetki razkrivajo komične prizore igralcev z zaščitenimi rokami, trenerjev v puhovkah in gledalcev v kapah. Najresneje je na to opozoril srbski selektor Nikola Grbić, eden najboljših podajalcev vseh časov: »V odbojki sem že 30 let, česa takega pa še nisem videl. Igral sem že v ekstremno vročih dvoranah, nikdar pa še na prostem sredi time. Zunaj je 8 do 10 ºC in mi moramo igrati. Treniramo v jaknah.«