Gasparini: Če bi prišli po srebro, gremo lahko že domov

Zadnji trening pred največjo tekmo v zgodovini slovenske odbojke, finalom EP s Francijo (19.45), je minil mirno in zbrano.

Objavljeno
18. oktober 2015 15.03
VOLLEYBALL-EURO-2015-ITA-SLO
Janez Porenta, poročevalec
Janez Porenta, poročevalec

Sofija - Zadnji trening pred največjo tekmo v zgodovini slovenske odbojke, današnjim finalom EP v Sofiji (ob 19.45) z zmagovalci letošnje svetovne lige Francozi, so Slovenci spravili pod streho, kot da se ne dogaja nič posebnega. Mirno, hladnokrvno, zbrano. »Dobro, tudi skregali smo se malo, ampak ni problema, to je klasično,« je ob tem šaljivo pripomnil korektor Mitja Gasparini, ki bo med glavnimi aduti selektorja Andree Gianija tudi danes. Zadnji del treninga so si, brez kakršnih koli emocij na obrazih, ogledali tudi člani francoskega tabora, po njem je Giani stisnil roko in sproščeno izmenjal par besed s tekmečevim selektorjem Laurentom Tilliejem in prvim zvezdnikom Earvinom Ngapethom, nato pa so se poti razšle. Do zvečer.

»V finalu smo, tega ni nihče pričakoval. Upali smo in želeli smo si, to dejansko doseči pa je povsem druga zgodba. Misli so že švigale proti finalu, a noč je bila mirna,« je urice po spektakularni polfinalni zmagi nad Italijani podoživel prvi bloker Alen Pajenk. »Tudi mi se sprašujemo, od kod taka mirnost, saj tako pomembnih tekem še nismo igrali. Morda to povezujemo s klubsko sceno, kjer pa že imamo za seboj nekaj najzahtevnejših polfinalnih, finalnih dvobojev,« dodaja.
Slovenija bo danes nekoliko bolj spočita kot Francija, toda, kot zagotavlja odlični bloker, »to ne bo igralo kake ključne vloge. Adrenalina bo v finalu več kot preveč.« Morebitni finalni poraz zanje ne bo razočaranje. »Sploh če bomo igrali kakor v zadnjih treh tekmah, pa bodo oni vseeno boljši, jim bomo čestitali, sebi pa ne bomo očitali ničesar in tudi razočaranja ne bo.«

Korektor Gasparini ni verjel, da bo kdaj napočil dan, ko bo cela Slovenija kramljala o odbojki. »Verjel pa sem, da bo napočil dan, ko bo Slovenija v finalu kakega velikega odbojkarskega tekmovanja.« Edini cilj v finalu je zmaga, »povsem brezveze bi bilo iti zdaj na srebro. Potem gremo lahko že zdajle domov.« Izolan z dinamitom v roki pred dvobojem s Francozi izpostavlja servis. »Z njim lahko ogromno naredimo, tekmečevemu podajalcu malo otežimo napade s sredine, nato pa se z blokom in obrambo osredotočimo na protinapade.«

Z njim se strinja tudi Gianijev pomočnik Samo Miklavc: »Francozi so predvsem zelo nepredvidljivi. Če imajo idealen sprejem, podajalec zelo dobro razigrava napadalce z žogami na enojen blok, ki jih je težko ustaviti. Naša prva naloga jih bo torej malo odmakniti od mreže, da ne bodo imeli napada prek prvega tempa. Bo borba, Francozi so zelo dobri v obrambi, zato bomo morali, kot že v zadnjih tekmah, zadržati zbranost v dolgih akcijah. Včeraj smo igrali tri ure prej in en niz manj, to je naša prednost. Tekmec je svetovna velesila, mi pa imamo spet pripravljene vse adute.«

Miklavc je izpostavil tudi izjemen prispevek kapetana Tineta Urnauta, ki je v življenjski formi: »Vsa čast mu, pa ne le njemu, temveč vsem igralcem. Vloge so razdeljene, vendar pa vsi - od rezervnih igralcev do strokovnega štaba - odlično sodelujemo. Tinetu pa pohvale za to, kar dela na igrišču in izven njega, je nekakšen steber in vez med Gianijem in igralci. Tudi vsi Italijani v našem strokovnem štabu so zelo presenečeni in pravijo, da smo kot ena velika družina, ne zgolj skupek skupaj nabranih igralcev, temveč prava klapa.«