Tiskane izdaje
Ljubljana – Legendarni odbojkar Andrea Giani je svojo novo misijo na selektorskem stolčku slovenske moške reprezentance začel tako, kot mu je bilo domače v igralski karieri: z zmago. Prvi cilj, uvrstitev na letošnje EP skozi stranska vrata, je skoraj že dosežen, počasi bo treba že razmišljati o naslednjem – preboju v svetovno ligo.
»Ni bilo tako lahko, kot morda kaže končni izid. V uvodnem delu je šlo na tesno, toda v ključnih trenutkih v končnici smo zaigrali, kot smo si zamislili in kot smo navsezadnje tudi trenirali. Bili smo disciplinirani in se dosledno držali svojega sistema igre. V drugem nizu smo kljub zaostanku vztrajali pri začetni strategiji, menjava in polminutni premor pa sta zasukala potek. V tretjem delu je odlično, domala brez napake, delovala obramba, tudi v protinapadih smo dokazali, kako močni smo,« je dvoboj dodatnih kvalifikacij s Portugalsko analiziral Giani.
Zmagovalca je bolj odločila individualna kakovost in ne toliko moštveni duh, kar je nekdanji znameniti italijanski odbojkar, ki je zasedbo formalno prevzel šele v začetku meseca, napovedoval že pred tekmo. »Močni smo kot moštvo, imamo pa tudi nekaj vrhunskih igralcev, ki lahko v vsakem trenutku na parketu ustvarijo razliko. V zadnjih treh tednih sem se bolj kot z analizo nasprotnika ubadal z napredkom slovenske reprezentance, veliko časa sem posvetil razvoju našega igralnega sistema in strategij,« je poudaril Giani, ki v nedeljskem obračunu med odmori ni veliko govoril, ob vsaki izrečeni besedi pa je bilo jasno, kako velika avtoriteta je za slehernega od igralcev – v nasprotju z njegovimi predhodniki.
Njegov varovanec tako pri Veroni kot v majici z državnim grbom, izolski korektor Mitja Gasparini, je bil resda najučinkovitejši mož na parketu, verjetno pa se težko spomni, kdaj je nazadnje vpisal enako število točk (po 7) v napadu in pri začetnem udarcu. Zanimivost: ni pa bil najuspešnejši izvajalec servisov ta konec tedna, prekaljeni švedski korektor Marcus Nilsson, ki je vsak tretji začetni udarec kronal s točko, je v obračunu z Estonijo (1:3) prispeval kar osem asov.
Da je bil prav servis eden ključnih dejavnikov za slovensko zmago, se strinja tudi kapetan Tine Urnaut. »Izpolnili smo cilje, saj smo se dosledno držali dogovorjenega pred tekmo. Res smo skušali čim bolj pritisniti izza črte za izvajanje začetnih udarcev, na ta način tekmeca odmakniti od mreže in poskrbeti, da sta do izraza prišla naš blok in obramba. To smo opravili z odliko, v žepu imamo pomembno zmago, ki pa je še vedno zgolj prva. Vsak dvoboj je zgodba zase, Portugalci imajo še ogromno manevrskega prostora,« je strnil vtise Korošec.
Z dosedanjim delom novega selektorja, ki želi še okrepiti najmočnejša orožja te zasedbe, torej napad, servis in blok (največ rezerv naj bi bilo še pri sprejemu, kar ne čudi, saj sta denimo Klemen Čebulj in Alen Šket le napol sprejemalca, napol pa korektorja), so igralci zadovoljni. Giani je znal elegantno poskrbeti za mir v hiši tako, da je povratnika Dejana Vinčiča in Alena Pajenka, ki sta prišla navzkriž s prejšnjim strokovnim štabom, takoj uvrstil nazaj v začetno šesterko, oddolžila pa sta se mu z odlično igro. Če kaj, je v nedeljo res izstopala igra na prvem tempu, Danijel Koncilja postaja več kot dostojna zamenjava za Matevža Kamnika.
Portugalska? Brez učinka glavnih dveh visokih napadalnih orožij, prekaljenega korektorja Huga Gasparja, ki reprezentačno majico nosi že desetletje in pol, in Alexa Ferreire, na katerega je opozarjal tudi Giani, ni imela možnosti za zmago. Vprašanje je, ali igranje v svetovni ligi izbrancem Huga Silve sploh koristi ali jih zgolj izčrpa in utrudi. Navsezadnje pa portugalski selektor ne more računati na dva ključna igralca zadnjih let: odličnega podajalca Nuña Pinheira, ki bi rad dokončno saniral težave s kolenom, ki se mu vlečejo že lep čas, in najizkušenejšega sprejemalca Flavia Cruza, ki je zavrnil povabilo, saj bi rad več časa preživel z družino.
