Tiskane izdaje
Celje – Tina Trstenjak, najboljša slovenska judoistka leta 2014, je imela lani zares sijajno sezono, v kateri je kot za stavo osvajala kolajne na mednarodnih turnirjih. Potem ko se je na zmagovalni oder povzpela tako na evropskem kot tudi na svetovnem prvenstvu, je vrhunsko pripravljenost kronala še z zlato lovoriko na tekmovanju za grand slam v Tokiu.
»Zmaga na decembrskem tekmovanju za grand slam na Japonskem je bila pika na i uspešni sezoni. To je namreč eden od najmočnejših turnirjev na svetu in res sem vesela, da sem na njem osvojila prvo mesto. To je moja največja zmaga doslej, ki pa mi je brez pomoči trenerjev in kolegov pri klubu Z'dežele Sankaku ne bi uspelo doseči,« se Trstenjakova ni pozabila zahvaliti vsem, ki so ji tako ali drugače pomagali do odmevnega uspeha v kategoriji do 63 kg
Da je imel večjo težo od drugih, se je lahko prepričala tudi zaradi intervjujev, ki jih je dala za različne japonske televizijske postaje. »Vendar pa sem na to hitro pozabila. Zdaj že treniramo za naprej, bili smo na pripravah v Lignanu in Mittersillu, v ponedeljek pa odhajamo v Brazilijo,« je razkrila in dodala, da bodo ob njej v Saquaremo odpotovali še klubski kolegi Petra Nareks, Ana Velenšek, Rok Drakšič in Adrian Gomboc. V tamkajšnjem odbojkarskem centru se bodo pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana in njegove »desne roke« Urške Žolnir pripravljali skupaj z domačimi judoisti, Francozi, Izraelci in Nemci.
»To bodo res kakovostne priprave in zelo sem vesela, da se jih lahko udeležim. A drugače od Brazilije ne bom imela prav veliko. Tja gremo namreč trenirat, ne uživat!« je poudarila 24-letna Celjanka, lanska evropska podprvakinja iz Montpelliera in dobitnica bronaste kolajne na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Čeljabinsku, po katerem je bila med elito nepremagljiva. Tako je prvemu mestu na veliki nagradi Zagreba dodala še zlati lovoriki na tekmovanjih za grand slam v Abu Dabiju in Tokiu. Z vsemi temi uspehi, zaradi katerih so tekmice postale bolj pozorne nanjo (»Na pripravah jih več kot prej izrazi željo po borbi z menoj.«), si je na široko odprla vrata, ki vodijo na olimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janeiru. A Trstenjakova se z rezultati in kvalifikacijskimi točkami ne obremenjuje.
»Najpomembneje je, da ostanem brez poškodb, kajti le zdrava lahko prikažem dobre borbe in le z njimi se lahko še naprej nadejam dobrih rezultatov in točk v kvalifikacijah za OI,« je odvrnila judoistka najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku. Da že trenira na polno, je na novinarski konferenci izdajala tudi modrica pod levim očesom. »Ne, to ni od boksa, takšne stvari se zgodijo tudi v judu. Klubski kolega Rok Plešnik me je poskušal prijeti, jaz sem se mu umaknila, pa me je nesrečno zadel. Nič hudega, sem že vajena,« je odmahnila z roko edina Slovenka s kolajno na svetovnem prvenstvu v olimpijskem športu, ki nima državne službe. Živi od skromne štipendije, ki jo prejema od OKS.
Da bi jo le zaposlili, se je vpisala na ljudsko univerzo v Žalcu UPI – smer ekonomski tehnik, prek katere bo skušala pridobiti zahtevano peto stopnjo izobrazbe. »S službo bi mi bilo seveda veliko lažje na športni poti. Prejemala bi nek dohodek, tekla bi mi delovna doba ...«
