Italija na kolesarskem obrobju

Ljubljana – Na kolesarskem trgu se je letos veliko dogajalo. Največ v Ameriki, kjer je športna menedžerska skupina Slipstream iz Connecticuta prevzela Cannondale in ga združila z Garminom. Med posamezniki je bil najbolj odmeven prestop Petra Sagana in Ivana Bassa v Tinkoff Saxo, Bauka Molleme iz Belkina v Trek, Larsa Booma v Astano.

Trg bo seveda odprt tudi na Vuelti, čeprav kaže, da so se najbolj pomembni prestopi že zgodili. Najbolj sta z milijoni mišice razkazovala ruski pivovarski mogotec Oleg Tinkov in kazahstanska Astana, ki bolj ali manj deluje z državnim denarjem. Medtem ko je Tinkov pripeljal Sagana, Ivana Bassa in Reina Taaramäeja, se v ekipi zmagovalca letošnjega Toura Vincenza Nibalija lahko pohvalijo, da so moštvo še ojačali s pomočniki, med katerimi je Španec Luis Leon Sanchez. Slabo kaže Janiju Brajkoviču, medtem ko je položaj Boruta Božiča še negotov. Negotova je tudi prihodnost Marka Kumpa v Tinkoffu.

Med slovenskimi kolesarji ima najbolj trdno pogodbo zadnji dve leti najboljši Simon Špilak. V Katjuši ga cenijo kot močnega specialista za enotedenske dirke. Matej Mohorič in Kristjan Koren sta sicer ostala brez ekipe, ker je nekoč eno najtrdnejših moštev Liquigas (zadnji dve sezoni Cannondale) razpadlo. Vendar to ne pomeni, da Mohorič in Koren nimata zagotovljene prihodnosti. Mesto imata v novem moštvu Slipstream. Roberto Amadio, ki je leta 1999 ustanovil Liquigas, pravi, da ni mogel zadržati moštva v sedanji sestavi (69 ljudi, od tega 28 kolesarjev, 12 maserjev, deset mehanikov, šest športnih direktorjev, po trije zdravniki in trenerji, dva voznika ter glavni menedžer moštva, kuhar, tajnica, mož za stike z javnostjo in menedžer za bivanje), ker je lastnik licence ProToura Cannondale. Menedžerji iz Kanade, kjer je sedež Cannondala, so se odločili, da združijo moči z Jonathanom Vaughtersom, sicer enim izmed najbolj priznanih menedžerjev, ki je bil nekoč po poslu v kolesarstvu edini kos Johanu Bruyneelu.

Vseh osem kolesarjev Amadievega moštva – ob Mohoriču in Korenu še Viviani, Moser, Villella, Formolo, Bettiol in Marangoni – ima zagotovljeno mesto. Iz Garmina, ki bo ostal mali sponzor, naj bi prišlo vseh 14 kolesarjev z veljavnimi pogodbami, med njimi Andrew Talansky, Daniel Martin, Ryder Hesjedal, Tom Danielson, Ben King in Ramunas Navardauskas.

Svojevrsten paradoks pa je, da Italija, ki ima še vedno najboljše športne direktorje in osebje in je bila nekoč prva kolesarska sila sveta ter določala trend razvoja svetovnega kolesarstva, pada na obrobje. Italija ima le eno profesionalno moštvo, pa še to – Lampre Merida – ima bazo v švicarskem Luganu. Ekipo po več kot desetih letih zapušča Damiano Cunego, Janu Polancu pa se je pridružil še drugi kolesar Radenske Luka Pibernik. Italijani velik padec razlagajo s klavrnim gospodarskim položajem nekoč bogatih sponzorjev, ki ne morejo več vlagati milijonov v kolesarstvo in se umikajo ali pa svoj delež močno zmanjšujejo. Amadio je prepričan, da se bodo velika moštva v Italijo vrnila, ko bo gospodarstvo okrevalo. Očitno bo treba še nekaj let počakati, kajti kriza se nikakor noče končati.

Pomladi je bilo veliko govora o moštvu Fernanda Alonsa. Po 1. avgustu, ko se je kolesarski trg odprl, pa je vse utihnilo. Čeprav je Alosnov menedžer Luis Garcia Abad na veliko razlagal, kako bodo sestavili močno moštvo (veliko se je govorilo o Saganu, Contadorju in Puritu Rodriguezu), ni več dvoma, da projekt FACT (Fernando Alonso Cycling Team) leta 2015 ne bo zaživel. Tudi Paolo Bettini je povsem utihnil. Licence za ProTour, o katerih se je govorilo, so bolj ali manj že oddane, vprašanje je le, kaj bo z Giantom Shimanom, v katerem kolesari Luka Mezgec.