Jorgič ne gleda na starost, gleda le naprej

Jesenice – Prvi slovenski namiznoteniški »loparček« Bojan Tokič, ki je od njega starejši 18 let, bi mu lahko bil oče. Prav po očetovsko ga malo podraži in malo potreplja po rami. Morda bo čez leta njegov naslednik prav Darko Jorgič, 16-letni fenomen, ki je lani v dvojici z Urošem Slatinškom postal najmlajši slovenski članski prvak.

Danes pa ima na Jesenicah priložnost, da lovoriko ubrani, v finalu se bosta igralcema Krke skušala po robu postaviti Jan Žibrat in Deni Kožul. Če mu rečete, da je najperpektivnejši slovenski »loparček«, ne zastriže več z ušesi. Rezultati govorijo namesto njega. Na leta se ne ozira. »Ne gledam na starost – gledam samo naprej,« poudarja. Pravljica se je začela že v vrtcu, eden njegovi prijateljčkov je bil sin trenerja, ki ga je povabil na trening. In v hipu je bil pečen.

V »prvo ligo« je preskočil, ko se je pred dvema letoma iz Hrastnika preselil v Novo mesto, tam začel obiskovati srednjo šolo in se dogovoril za igranje v tamkajšnjem prvoligašu Krki. Najprej je še malo tipal, se dokaj hitro ujel, v tej sezoni se zmage prav lepijo nanj. Trenutno je na lestvicah NTZS peti med člani, drugi med člani do 21 let in najboljši mladinec. »Z odprtjem centra za trening na Otočcu sem povečal število vadb, več časa imam za vadbo in vseskozi dvorano na razpolago. Opravim dva treninga dnevno, dve uri in pol, seveda se že pozna,« pojasnjuje Jorgič.

V Urošu Slatinšku ima mentorja, trenerja, moštvenega kolega, igralnega partnerja v dvojicah. Skoraj dve desetletji sta narazen, pa nič zato! »Drug na drugega gledava kot na soigralca, ne ozirava se na starost. Spodbujava se, izmenjujeva mnenja, kaj kdo misli, dorečeva taktične zamisli,« našteva. Dvojica je ravno prava mešanica mladosti in izkušenj.

Niti polnoleten še ni, pa ima za sabo že precej mednarodnih izkušenj. »Če primerjam namizni tenis pri nas in v Evropi, je kar razlika. Tu je na tleh parket, tam tarafleks, ringi so v Evropi večji, mize boljše in kakovostnejše ...« Kljub vsemu naši mladi upi mešajo štrene povsem pri vrhu stare celine, na letošnjem mladinskem EP Darko odkrito meri na kolajno. »Osnovni cilj je resda priti med osem, potem bomo pa videli,« poudarja po rejtingu osmi najboljši evropski mladinec.

Trenerji ga spodbujajo in trepljajo po rami, tu in tam tudi navijejo ušesa, vsi pa se zavedajo, da je Darko Jorgič testo, ki ga bo treba le dobro zmesiti. Tudi Bojan Tokič ne štedi besed pohval na njegov račun. Danes se lahko na DP na Jesenicah v posamični konkurenci usekata v polfinalu. Bo v tem primeru čutiti kaj strahospoštovanja? »Prej bi rekel, da bom še bolj grizel. Tokič je veliko naredil za Slovenijo, upam, da ga kdaj dohitim,« mu priznava mladi Hrastničan.